dr. France Susman

Knjiga Oahspe je prvič izšla leta 1882 v Londonu in New Yorku. Londonska izdaja iz leta 1975 obsega 904 strani.

Angelske inteligence so knjigo napisale prek rok newyorškega zobozdravnika J.B.Newbrougha (1828-1891). Njegovi znanci so pripovedovali, da je bil mož izrednega značaja in da je imel zelo pomembne sposobnosti inspiracije in jasnovidnosti. Svoje sposobnosti je izpopolnjeval, dokler niso prišle do vrhunca leta 1881, ko je prek njega zagledala luč tega sveta knjiga Oahspe.

Kar na lepem so njegove roke avtomatično pisale, kadar jih je le položil na mizo, zato je najprej na dolgih potovanjih preučil čez 200 spiritualističnih medijev in do leta 1870 prišel do prepričanja o pomembnosti spritualizma (religija, ki se znanstveno ubada z komuniciranjem s pokojnimi in z višjimi svetovi) za rešitev človeštva.

Ker je hotel priti v stik z mojstri modrosti in z angeli, je uredil svoje življenje tako, da je opustil težko in nemoralno hrano (meso, ribe in vse mlečne izdelke), se dvakrat na dan kopal in meditiral po pol ure pred sončnim vzhodom. V šestih letih je telesno težo zmanjšal s 125 na 95 kg. Ozdravil se je revmatizma in glavobolov. Angeli so mu svetovali, naj si nabavi pisalni stroj s klavirskimi tipkami. Včasih je videl žarke luči, ki so se spuščali z neba skozi okno na njegove roke.

21.1.1883 je založniku pisal, da ni pomembno, kako je knjiga nastala: če bi rekel, da jo je napisal sam, mu ne bi nihče, ki ga pozna, verjel; če bi rekel, da so jo napisali angeli, bi ga obtožili nadutosti, zato je knjiga natisnjena brez opisa, kako je nastala. Nadalje piše Newbrough:

"Če je knjiga pomembna, ali je važno, kdo jo je napisal? Če pa nima vrednosti, kaj je potem še važno, od kod je prišla?"

Končno je prišel čas, ko se ne sprašujemo več o avtorstvu kake knjige. Tudi Biblijo začenjajo ceniti po vsebini, ne pa po avtorju. Če mi pride v roke dobra knjiga, potem ji pripisujem prav toliko posebne vrednosti kot jabolku, ki je dozorelo na sončni strani jablane. Vendar se neizmerno veselim, da nas je nebeški oče usposobil ob sodelovanju z njegovimi angeli in našimi predniki, da lahko objavljamo visoke ideale ne glede na veroizpovedi in dogme. Protestantski teologi danes skoraj tako radikalno zanikajo inspiracijo stare in nove zaveze kot v Angliji rojeni ameriški politik Thomas Paine (1737-1809, po objavi knjige Človekove pravice je bil prisiljen zapustiti Anglijo. Knjiga Doba razuma, 1802). Začenjali so presojati takozvane svete knjige po tem kar vsebujejo in ne po domnevni avtoriteti. To je nedvomno napredek.

Zbirka navdihnjenih spisov Oahspe vsebuje 37 knjig. Predpredzadnja nosi naslov Knjiga o navdihu (Book of Inspiration). Natisnjena je na 29 straneh in ima 18 poglavij. Od rane mladosti berem podobno literaturo, vendar nisem nikjer zasledil tako novih in pomembnih misli. "Človek mora šele postati popoln, živali pa so ustvarjene popolne. Od njih se lahko učimo."

Knjiga o navdihu ni bila prevedena še v noben drug jezik. V angleški literaturi pa Oahspe včasih citirajo.
V Oahspe je veliko poudarka na tem, da ne moremo razviti ne čuta za pravičnost, niti se nam ne morejo približati angeli razsvetljevalci, če jemo živali. Na strani 326 piše, da Bog ni nikdar ukazal Abrahamu, naj zakolje svojega sina. Ko je Abraham slišal ta ukaz, se je uprl, češ naš Bog nas je učil življenje spoštovati, ne pa ga žrtvovati; zato je Abraham pod vodstvom Melkizedeka, ki je učil nekrvave daritve, zabičeval svojemu ljudstvu, naj se najprej naučijo razlikovati duhove.

Ni vse, kar prihaja od "zgoraj" od božjih duhov. Ko pride človek k svoji pameti, mora sam nepristransko pregledati, ali je tisto, kar so ga učili doma, v šoli in v medijih, pravilno ali ne. Napredka ne more biti, dokler ponavljamo tisočletne miselne vzorce.