Raziskovalci iz državne univerze Wayne v Detroitu so naredili študijo o tem, koliko se človeški DNK razlikuje od DNK šimpanzov. Narejena študija nakazuje na to, da bi ljudje in šimpanzi morali spadati ne le v isto živalsko družino, temveč bi morali biti tudi predstavniki istega rodu oziroma vrste.

V letih preučevanja človeške evolucije so znanstveniki ugotovili, da obstajajo številne razlike med ljudmi in opicami. Sedaj se je pokazalo, da so si ljudje in šimpanzi veliko bolj sorodni, kot si je človek ali šimpanz podoben s katerokoli drugo opičjo vrsto.



Raziskovalna skupina iz Detroita je v namen študije preučila 97 pomembnih genov šestih različnih vrst: ljudi, šimpanzov, goril, orangutanov, opic starega sveta in miši. Na podlagi natančnih analiz so ustvarili evolucijsko drevo in izmerili stopnjo sorodnosti naštetih živalskih predstavnikov.

Na podlagi teh analiz si ljudje in šimpanzi delimo 99. 4 % genetskih podobnosti. Za nami se na evolucijskem drevesu nahajajo gorile, orangutani in opice starega sveta. Nobeden izmed primatov pa ni tesno povezan z mišmi. Tako velika podobnost med ljudmi in šimpanzi uvršča slednje v rod Homo.

Tradicionalno so šimpanzi klasificirani z drugimi velikimi opicami, gorilami in orangutani v družino Pongidae, ljudje pa v družino Hominidae. V to skupino večina paleontologov prišteva vse fosile hominidov v tri druge rodov: Homo, Australopithecus, in Ardipithecus. Ljudje ali Homo sapiens, ki dajejo vrstam strokovna imena, so trenutno edini živi predstavniki iz rodu Homo – kljub temu da vanj spadajo nekatera izumrla bitja, kot je na primer Neandertalec ali Homo Neanderthalis.

Po novi klasifikaciji bi ljudje bili Homo (Homo) sapiens; šimpanzi pa Homo (Pan) troglodytes. Seveda se s takšno klasifikacijo ne strinjajo vsi znanstveniki.

Klasificiranje šimpanzov kot ljudi bi v veliki meri lahko vplivalo na povečanje njihovega profila ohranjanja vrste, saj danes predstavljajo precej ogroženo biološko vrsto.

http://novice.svarog.org/index.php?Novica=697