V urbanih sredinah skorajda ni več noči v svojem pravem pomenu. Ljudje sami sebe vse bolj zavijamo v fluorescenčno meglo. Če sodimo po prvem zemljevidu, na katerem so znanstveniki označili področja zastrupljanja z umetno svetlobo, bi lahko nekontrolirana umetna svetloba škodovala tudi astronomom. Člani strokovne ekipe, na čelu s profesorjem Pierantoniem Cinzanom iz padovske univerze, so sestavili globalni atlas, kateri prikazuje področja, ki so zastrupljena z umetno svetlobo.

Prebivalci urbanih sredin skozi leta menjavajo svoje okolje, prilagajajo se svojim urbanim potrebam in noč so spremenili v manj naravno. Z veliko količino luči so izničili naravno svetlobo Lune in zvezd. Meja negativne svetlobe se ne konča na robovih mest, temveč se širi do 250 km okoli mest in s tem ogroža naravno “barvo” noči. Tisto kar v velikih mestih imenujemo noč, je v bistvu mrak, iz katerega je pogled v zvezdno nebo skoraj nemogoč.

Kakor ostale oblike onesnaževanja, tudi umetna svetloba ne pozna državnih mej in premočna umetna svetloba ene države lahko zatemni pogled v zvezde okoliškim državam. Zato ekipa strokovnjakov padovske univerze predlaga, da se ta oblika zastrupljanja regulira z mednarodnim zakonom.

Ravno zaradi tega, je velika večina astronomskih observatorijev locirana na nedostopnih področjih, kjer je umetna svetloba nima takšnih učinkov. Vendar so predvidevanja zelo črna. Če se bo nekontrolirano širjenje umetne svetlobe nadaljevalo še naprej, bodo čez dvajset let astronomske postaje izgubile svoj potreben mrak, brez katerega ne morejo opazovati neba.