»Če me bodo jutri ubili, naj me ubijejo takoj,« je priljubljen napev mehiške ljudske pesmi, ki izraža idejo njihovega odnosa do smrti. Mehičani se smrti ne bojijo, sprejemajo jo kot del življenja, zato je tudi dan mrtvih eden najpomembnejših in najbolj pestrih mehiških praznikov, povezanih z rodovitnostjo.

V dneh pred praznikom so mehiški trgi živahni in veseli, po domovih pa je ozračje resnobno, lahko tudi ožarjeno z veselim pričakovanjem in humorjem.

Slovenski etnografski muzej je skupaj z veleposlaništvom Mehike letos na poseben način obeležil 1. november in v goste povabil mehiškega umetnika Jorgeja Rosana, ki je postavil tradicionalni daritveni oltar mrtvim. Oltar je okrašen s pisanim papirjem, hrano in rožami. Takšne oltarje imajo Mehičani v svojih domovih in jih častijo vse leto, še posebej pa od sredine oktobra do konec novembra. Okrasijo jih s slikami pokojnih sorodnikov in prijateljev ter jih posvetijo njihovemu spominu.

Izvor oltarjev sega v predkolonialno obdobje, razstava v Slovenskem etnografskem muzeju pa bo na ogled do 11. novembra, ko bo ob enajsti uri dr. Marija Mojca Terčelj predavala o smrti in humorju pri mehiških ljudstvih.

Povzeto po Dnevniku, 30. oktober 2002