Po kakšni duhovni poti bomo šli, je odvisno predvsem od naše karme, in iz vsega srca vam priporočam, da si izberete tako, ki vas najbolj navdihuje.

Berite velike duhovne knjige vseh tradicij, skušajte vsaj približno razumeti, kaj učitelji menijo z osvoboditvijo in razsvetljenjem, in odkrijte, kateri pristop k absolutni resničnosti vas najbolj privlači in najbolj ustreza. V svojem iskanju bodite kolikor mogoče kritični; duhovna pot zahteva več razuma, več treznega razumevanja, več razsodnosti kot vsaka druga disciplina, saj gre vendar za iskanje najvišje resnice.

Zato vsak trenutek uporabljajte svoj zdravi razum. Ko stopate na to pot, ne pozabite na prtljago, ki jo nosite s seboj, to je na svoje pomankljivosti, sanjarije, hibe in projekcije, in zavzemite blag, odpuščajoč odnos do njih. Zavedajoč se tega, kakšna utegne biti vaša prava narava, združite prizemljeno in trezno ponižnost ter jasno predstavo o tem, kje natanko ste na svoji duhovni poti in kaj vse morate še doumeti in doseči.

Najpomembnejše pa je, da se ne pustite ujeti v to, kar videvam vsepovsod na Zahodu: v ‘nakupovalsko miselnost’; se pravi, da ne ‘nakupujete’ modrosti zdaj pri enem zdaj pri drugem učitelju, ne begate od enega nauka do drugega, brez kakršnekoli stalnosti in prave, vztrajne predanosti eni sami disciplini. Skoraj vsi veliki duhovni učitelji vseh tradicij se strinjajo, da je poglavitno obvladati en način, eno pot k resnici: to pa storite tako, da z vsem srcem in umom sledite eni sami tradiciji vse do konca duhovnega potovanja, pri čemer pa ostajate odprti in spoštljivi do uvidov vseh drugih.

V Tibetu smo svoje čase rekli:”Če poznaš eno, opraviš tudi vse druge.” Današnja modna ideja, da imamo lahko vselej vse svoje možnosti odprte in da se nam ni treba posvetiti eni sami stvari, je eno izmed največjih in najnevarnejših slepil naše kulture in eden izmed najučinkovitejših načinov, kako ego sabotira naše duhovno iskanje.

Če nenehno samo iščete, postane iskanje samo obsedenost in se vas polasti. Postanete nekakšen duhovni turist, ki kar naprej nekam potuje, pa nikamor ne pride. Ali kakor pravi Patrul Rinpoče:”Svojega slona pustiš doma, potem pa greš iskat njegove stopinje v gozd.” Če sledimo enemu samemu nauku, se s tem prav nič ne omejujemo; gre samo za najpametnejši način, kako ostanemo osredotočeni in vselej trdno na poti, kljub vsem preprekam, ki vam jih bo nanjo nastavil svet in vi sami.

Ko boste torej preučili različne mistične tradicije, si izberite enega učitelja in mu sledite. Eno je odpraviti se na duhovno pot, drugo najti potrpljenje in vztrajnost, modrost, pogum in ponižnost, s katerimi ji sledimo do konca. Karmo, da si najdete učitelja, morda že imate, sami pa si morate ustvariti takšno, da mu boste znali slediti. Zakaj zelo redki med nami vedo, kako je treba slediti učitelju, saj je to posebna umetnost. Poglavitno je torej, da najdete v sebi uvid in se naučite ljubiti in slediti učitelju in njegovim naukom.

To pa ni lahko. Popolnosti pač ni. Kako naj tudi bo? Še vedno smo v sansari. Tudi če smo si izbrali učitelja in od srca iskreno sledimo njegovim naukom, bomo še vedno srečevali težave in se spopadali z razočaranji, protislovji in nepopolnostjo. Zato nikar ne klonimo že pred prvimi preprekami in drobnimi težavami. To so ponavadi samo otročja čustva ega. Nikar ne pustite, da bi vam odvrnili pogled od neizmerljive in trajne vrednosti tega, za kar ste se odločili.

Nikar ne pustite, da bi vas lastna nepotrpežljivost odvrnila od vaše predanosti resnici. Vedno znova me razžalosti, ko vidim, koliko ljudi se z vsem navdušenjem in odločnostjo oklene kakega nauka in učitelja, potem pa že ob prvih in najmanjših ovirah klone in se zateče nazaj v sansaro in k starim navadam ter tako zapravi cela leta ali nemara kar celo življenje.

Buddha je v svojem prvem nauku rekel, da je izvir vsega našega trpljenja v sansari nevednost. Ta se utegne, preden se ne osvobodimi, zdeti brez konca in kraja, in celo tedaj, ko že hodimo po duhovni poti, zamegljuje naše iskanje. Če si boste to zapomnili in si nauke vzeli k srcu, boste kmalu znali prepoznati neštete vzorce zmedenosti, ki jih povzroča nevednost, in se tako nikdar ne boste pustili omajati v svoji odločitvi in nikdar ne boste zgubili cilja spred oči.

Tibetanska knjiga življenja in umiranja
Sogyal Rinpoche