Med travami-vidiš valovanje,
Zibanje lahno naprej in nazaj?
Vse najine ure nekdanje,
Vse nosi v sebi zvesti kraj!

Med skalami – slišiš bučanje
Razbesnjene in divje vode?
Vsako noč nemirno je spanje,
Le, ker me misel nate bode.

Bode me, ker nisi več moj,
V mislih sem s tabo,
A ti nisi z menoj,
Boli, ker puščaš me za sabo.

Če pozabila bi dneve in večere,
Če preslišala bi besede nežne,
Če ne bi bilo poljubov brez izmere
Če ne bi dala ti mladosti snežne,
vse bila bi le predstava,
a jaz sem čutila, ljubezen pila!

Ah, svet je pusta goličava,
Odkar sta se duša in telo ločila
Od tvoje opojne ljubezni,
Meni neozdravljive bolezni…