In potem…


Le blisk in pok,,,
Letalo je ovrglo tovor,
Poletelo proti zahodu in,
Blisk in padlo je na tla.
Daleč proč od tam,
Tam kjer je odvrglo tovor,
Bombo ki uničuje življenje.

Ljudje na prostem so gledali,
Nato pa popadali po tleh,
Cestah, cestah njivah doma.
Živina na pašniki je popadala,
Kakor da bi jo pokosil…

Ptice so popadale na tla,
Še malo s krili pomahale,
Pomrle povsod naokoli,
Slišati je bilo mukanje živali,
Cviljenje psov potem je utihnilo,
Zemljo je prekril mrtvaški ples,
Zadnji gibi življenja,
Steklene oči, konec življenja.

Na gredah je obležala mati,
Otrok jo je krčevito stiskal,
Hotel prebuditi,
Nato je tudi sam zaspal v smrt.
Sem ter tja so se pojavljali bliski,
Avtomobili so se ustavljali kjer koli,
Tisti ki so izstopili so popadali,
Duh jim je odplaval v večnost.
Tudi letala so se spremenila,
V goreče bakle z ljudmi,
Padala nekontrolirano,
Živ je ostal le ogenj.

Po daljšem času
skozi mesece je prišel sodnik,
njegovi vazali ter so začeli,
pobrali so vse kar je bilo vrednega,
ob vonju človeških trupel,
ki jih čas ni vzel k sebi.
Ostale so le podgane, ščurki,
Gostiji kar ni bilo kraja,
Lotili so se vsega in vsakogar,
Od življenj so ostali okostnjaki,
Nova generacija ljudi,
Tista ki je pobrala vse,
Brskala iskala vrednejše,
Nenadoma so se zatresla tla,
Od zgradb je ostal prah,
Gore so zgrmele v dolino,
Valovi morja so poplaknili ostalo,
Od človeštva je ostal nič,
Nemoč nad samimi seboj,
Božja volja kazen ki je sledila,
Umrli so nedolžni,
Tisi ki so sejali smrt,
Življenje na zemlji,
Siromaštvo in blagostanje,
Uvela je sleherna bilka,
Pohlep po denarju.

Od modrega planeta,
Je ostalo množično grobišče,
Prebujeni vulkani povsod
Posledic bombardiranja,
Seljenje tektonskih plošč,
Uničenje delo zloumov
neprimerno življenju,
samouničenje tehnologije,
kjer modo nekoč popotniki,
tisti iz višav nad nami,
ugotavljali napredek in zlom,
če se nebo planet razletel,
ter si s kometi delil
vesoljske steze…



jože.k

[ Odgovori na to | # ]