NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.000 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

četrtek 27-jun
  • Havaji - Potopisi pri Vagonu

  • petek 28-jun
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 29-jun
  • Pedagoški zavod Maribor na Art Kampu 2019
  • Predavanje z meditacijo: Planetarna sprememba in Sestrstvo Vrtnice

  • nedelja 30-jun
  • Festival sivke na Krasu

  • ponedeljek 01-jul
  • SAXGO19: Kenny Garrett Quintet

  • torek 02-jul
  • SALSA zmenki z Dogodki za Samske - NOV TEČAJ

  • sreda 03-jul
  • Sajeta Art&Music Festival 2019

  • četrtek 04-jul
  • S kajakom v Trst na kavo in še kam

  • petek 05-jul
  • Harmony program poletje 2019 na Pašmanu

  • sobota 06-jul
  • Sobotne ustvarjalnice: Čarobne štampiljke

  • nedelja 07-jul
  • Bohinj Beach volley tour

  • ponedeljek 08-jul
  • Magic the gathering s kartologi

  • torek 09-jul
  • SALSA zmenki z Dogodki za Samske - NOV TEČAJ

  • sreda 10-jul
  • Sredi tedna v muzej: Odkrivanje muzejskih zbirk

  • četrtek 11-jul
  • Woop

  • petek 12-jul
  • Harmony program poletje 2019 na Pašmanu
  • Zvezde so blizu: summer edition

  • sobota 13-jul
  • Sobotne ustvarjalnice: Vikinške ladje

  • nedelja 14-jul
  • Bohinj Beach volley tour

  • ponedeljek 15-jul
  • Magic the gathering s kartologi

  • torek 16-jul
  • Urška Pirc: Živeti (z) idrijsko čipko

  • sreda 17-jul
  • Krojilnica igrač - Plavajoče ladje

  • četrtek 18-jul
  • UMET_nitke, osrednja festivalska razstava

  • petek 19-jul
  • Harmony program poletje 2019 na Pašmanu

  • sobota 20-jul
  • Sobotne ustvarjalnice: Mandale v gibanju

  • nedelja 21-jul
  • Vodstvo po razstavi Lucien Herve: Geometrija luči

  • ponedeljek 22-jul
  • Magic the gathering s kartologi

  • torek 23-jul
  • Pravljica o štirih godcih: glasbena pravljica

  • sreda 24-jul
  • Krojilnica igrač - Gibljive lutke

  • četrtek 25-jul
  • Zipline Planica

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kakšen zrak dihamo v Sloveniji?   
    sreda, 27. februar 2019 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Slovenija je zaradi marsičesa raj na zemlji, in če se vam je uspelo iztrgati iz mestnega smoga, lahko uživate tudi v nadpovprečno čistem zraku, ki bi ga lahko v nekaterih delih Slovenije celo izvažali v steklenicah. 

    Agencija RS za okolje vsako leto pripravi poročilo o stanju zraka, ki ga dihamo. Zadnji podatki se nanašajo na leto 2017, torej so že malce »postani«, vsekakor pa orišejo položaj in nakazujejo smernice za prihodnost. 

    Nasploh je stopnja onesnaženosti zraka v Sloveniji enaka povprečju v EU. Zaradi onesnaženosti zraka bo povprečni Evropejec (in s tem tudi Slovenec) živel »le« devet mesecev manj, kot bi sicer.

    Če bi si radi podaljšali življenje, bo treba ven iz velikih mest, saj je v njih zrak najslabši, obremenitve za zdravje (tudi zaradi elektromagnetnega smoga) pa največje. 

    Zrak je najbolj obremenjen v Ljubljani, Celju, Mariboru, Trbovljah, Hrastniku in v Zgornji Mežiški dolini. Tam vsako leto namerijo tudi največ prekoračitev mejnih vrednosti. 
    Toda v poplavi slabih novic zlahka preslišimo, da se prisotnost nekaterih nevarnih snovi v zraku iz leta v leto zmanjšuje. Tako je že od leta 2002 prisotnost svinca skoraj stokrat manjša kot leta 1990. Enako velja za izpuste žveplovega dioskida, ki postajajo zanemarljivi, sploh če jih primerjamo s tistimi iz obdobja med letoma 1980 in 1990. Nekaj več so ga namerili le okrog termoelektrarne Šoštanj. Tudi raven arzena, kadmija in niklja vztrajno pada. Izpusti dušikovih oksidov so bili leta 2016 skoraj za polovico manjši kot leta 1995, poleg tega kaže, da se bodo njihove vrednosti še naprej zmanjševale. 

    H kakovosti zraka je najbolj prispevalo to, da za kurjavo ne uporabljamo več oglja in da so avtomobili manjši onesnaževalci kot nekoč. Namesto politične volje je včasih dobra tudi kaka nadloga – za to, da je zrak veliko boljši, se lahko zahvalimo propadu težke industrije in številnih velikih tovarn.

    Zanimivo je, da skupna onesnaženost zraka z nevarnimi delci kljub vsem naštetim izboljšavam že vrsto let ostaja skoraj nespremenjena. To lahko pomeni, da so ene onesnaževalce zamenjali drugi. 

    Zaradi izrazito sezonskega pojava večje prisotnosti nevarnih delcev v zraku lahko sklepamo, da so trenutno največji onesnaževalci individualna kurišča, ki nimajo dobrega izgorevanja. 

    V zaprtih dolinah, v katerih se zrak pogosto dolgo zadržuje, to vpliva tudi na kakovost zraka. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča, da dnevna raven drobnih delcev 25 µg/m3 ne bi smela biti prekoračena več kot trikrat na leto. V letu 2017 so v Ljubljani takšno prekoračitev izmerili kar 76-krat, v četrti Maribor Center 66-krat, na Vrbanski planoti pa 54-krat. 

    Sicer pa so velike obremenitve značilne le za najhladnejše mesece v letu. Obremenitev niha tudi med dnevom: največja je zgodaj zjutraj in zvečer, ko kurimo »na polno«. 

    Pomanjkljivost meritev ARSO je predvsem v tem, da spremljajo le nekatere parametre, zato jim »uidejo« kemična onesnaženja, ki niso predmet nadzora, prav tako podjetja, ki imajo proizvodnjo daleč od merilnikov, s katerimi Agencija za okolje spremlja kakovost zraka. Če je onesnaževalec nekaj kilometrov stran od postaje, ki spremlja kakovost zraka, se snovi, ki jih izpušča v okolje, do prihoda do merilnika, že dodobra razredčijo, čeprav je okolje, v katerem je prišlo do izpusta, hudo onesnaženo.

    Poročila tudi ne spremljajo snovi, ki nastajajo s škropljenjem ozračja. Oblaki, ki smo jih prej imenovali kemične sledi (angl. chemtrails), so dobili strokovno ime cirus aviaticus ali koprenasta oblačnost. Neodvisne organizacije, ki spremljajo spremembe v ozračju, ugotavljajo, da zelo narašča prisotnost delcev aluminija, barija in nekaterih drugih snovi, ki utegnejo biti zelo obremenilne za naš imunski sistem in delovanje živčevja. Pri nas tovrstnih meritev ne opravljamo, zato tveganj ne moremo oceniti. Če vas zanima, kaj so namerili drugje, si oglejte spletno stran https://www.geoengineeringwatch.org/lab-tests-2/.
    Preden se v želji, da bi ubežali tovrstnim tveganjem, zaprete v hišo, pazljivo preberite še ta odstavek. Zrak v hiši je skoraj vedno nekajkrat slabši od tistega zunaj. Torej je kljub vsemu najboljše, če vdihujete čim več svežega zraka ter kar se da pogosto prevetrite bivalne in delovne prostore. 

    NI VARNIH MEJ!
    Epidemiološke raziskave kažejo, da imajo z vidika onesnaženosti zraka najslabši vpliv na zdravje prav drobni delci. Zdravstveno tveganje pomenijo celo ravni, ki so nižje od sedanjih zakonsko določenih mejnih vrednosti. Poročila Svetovne zdravstvene organizacije kažejo, da ni meje, pod katero ni pričakovati vpliva na zdravje. Do tega prihaja zaradi vdihavanja delcev ter njihovega posledičnega vdora v pljuča in krvni obtok, ki povzroča okvare dihalnega, srčno-žilnega, imunskega in živčnega sistema. Manjši ko so delci, globlje v pljuča lahko prodrejo. Do vnetij in poškodb tkiva prihaja tako zaradi kemijskih kot fizikalnih interakcij med delci in tkivom.

    Poleg negativnega vpliva na zdravje onesnaženost z delci vpliva tudi na podnebje in ekosisteme. Delci v ozračju zmanjšujejo vidnost, povzročajo škodo na objektih, vplivajo na padavinski režim in spreminjajo odbojnost zemeljske površine za svetlobo.

    Vir: Poročilo ARSO 2017

    _____________________________________

    KDO DIHA NAJBOLJ ONESNAŽEN ZRAK 
    Najbolj onesnažen zrak dihajo Bolgari, kar jih stane povprečno 2,5 leta življenja. Takoj za njimi so Čehi, Latvijci in Madžari, saj je pri njih zrak onesnažen bolj kot na Kitajskem in v Indiji, posledično pa imajo zdravstvene težave, ki jim življenje skrajšajo za skoraj dve leti. Tudi sosedom Hrvatom ne zavidamo – zaradi slabega zraka so v povprečju prikrajšani za 15 mesecev življenja.

    Sanja Lončar

    Vir: zazdravje.net

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • https://www.geoengineer...
  • zazdravje.net
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zdravje, gibanje in bivanje

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Zrak-V-Sloveniji-Dihanje

    No trackback comments for this entry.
    Kakšen zrak dihamo v Sloveniji? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,76 seconds