Zadnje čase narašča število znanstvenih raziskav, ki skušajo določiti rizična živila v naši prehrani. In v veliki večini raziskav se kot najbolj rizično živilo vedno znova pojavlja meso. Več raziskav najdete na  www.osvoboditev-zivali.org

Povezava med uživanjem mesa in rakom na črevesju
V ameriškem inštitutu za raziskavo raka (National Cancer Institute) [27] so iskali povezavo med pogostostjo črevesnih adenomov in načinom priprave mesa. V rezultatih so upoštevali in izločili faktorje, ki poleg prehrane vplivajo na pojavnost raka (starost, spol, skupni kalorični vnos, uporaba nesteroidnih protivnetnih zdravil, fizična aktivnost in kajenje).

Rezultati so pokazali močno povezavo med količino rdečega mesa v prehrani in pojavnostjo adenomov. Tveganje naraste za 11% za vsakih 10g rdečega mesa na dan. Če je to meso dobro zapečeno, tveganje naraste za 29% za vsakih 10g mesa. Meso pečeno na žaru poveča tveganja za 26% za vsakih 10g mesa. Ta raziskava prav tako potrjuje, da pri termični obdelavi mesa nastajajo karcenogene snovi (heterociklični amini in policiklični aromatični oglikovodiki), ki povečajo možnost  nastanka raka.

Zelo veliko študij [28][29][30][31][32] je skušalo identificirati vpliv kancerogenih snovi v mesu na razne vrste raka. Vse so povezale uživanje mesnih izdelkov in rdečega mesa z povišanim tveganjem za nastanek andenomov ali raka debelega črevesja in danke. Ena od študij [30] je kot posebno nevarno določila dobro zapečeno rdeče meso (kot je na primer meso pečeno na žaru ali na ponvi), kjer se tveganje za raka poveča kar za 336%.

Ena od študij [31] je dognala, da je v mesu, ki je obdelano pri temperaturi 250 stopinj pojavnost kancerogenih heterocikličnih aromatičnih aminov večja kot pri mesu obdelanem pri nižji temperaturi, hkrati pa ugotavlja, da je pojavnost drugih kancerogenih snovi (policikličnih aromatičnih oglikovodikov) v mesu prisotna ne glede na temperaturo obdelave.

Raziskava mednarodne agencije za raziskavo raka v Lyonu, Francija [85] je eksperimentalno dokazala, da organizem prejme velik delež kancerogenih snovi iz mesa. Po zaužitju na žaru pečene mlete govedine je koncentracija preiskovane kancerogene snovi (2-amino-1-metil-6-phenylimidazo(4,5-b)piridine) v urinu narasla za 1300% do 3700%.

Natančno študijo in zelo pomembno primerjavo med tem, kako meso in kajenje vplivata na pojavnost adenomov debelega črevesja, so se lotili v Fred Hutchinson Cancer Research Center v Washingtonu, ZDA [81]. Raziskali so tveganja za nastanek adenoma pri določenem genotipu. Pričakovano se je tveganje povečalo pri kajenju. Tveganje za nastanek črevesnega adenoma pri osebi, ki 25 let kadi po eno škatlico cigaret na dan se poveča za 390%.

Pri osebi, ki poje več kot 140g pečenega ali ocvrtega mesa na teden (kar so raziskovalci določili kot mejo za visok vnos) oz. več kot 20g na dan, se tveganje za nastanek adenomov poveča za 230%. Tudi iz te raziskave lahko podobno kot pri gornjih razvidimo, kako nevarne so že zelo majhne količin zaužitega mesa. Že 20g pečenega ali ocvrtega mesa dnevno (kar je relativno majhna količina) poveča tveganje na nivo, ki je primerljiv z dolgoletnim aktivnim kajenjem cigaret. Tudi ta raziskava je pomembna zato, saj lahko direktno primerjamo kajenje in uživanje mesa.

Povezava med uživanjem mesa in boleznimi srca in ožilja
Še eno izredno pomembno študijo adventistov sedmega dne [21], ki raziskuje povezavo med prehrano in različnimi boleznimi, so opravili na univerzi Loma Linda v Kaliforniji, ZDA. Kot že omenjeno so adventisti sedmega dne izredno pomembna skupina ljudi za študiranje človeške prehrane, saj so praktično vsi ostali zunanji dejavniki v skupini enaki (kajenje, alkohol, življenski slog).

Raziskava pokaže, da je verjetnost za smrt zaradi ishemične bolezni srca za 131% večja pri tistih adventistih, ki jedo govedino vsaj 3x na teden kot pri vegetarijancih. Nadalje ugotavlja da je možnost raka debelega črevesja za 88% večja pri vsejedih kot pri vegetarijancih, prav tako je možnost raka prostate za 54% večja pri vsejedih kot pri vegetarijancih.

Pokaže se tudi, da uživanje oreščkov ter uživanje polnozrnatega namesto belega kruha deluje varovalno proti ishemični bolezni srca. Kot varovalo proti različnim boleznim se pokaže tudi uživanje stročnic in sadja. Raziskovalci zaključijo, da poleg izključitve mesa iz jedilnika pomaga pri bistveno boljšem zdravju vegetarijancev tudi zamenjava le-tega s stročnicami, oreščki sadjem in zelenjavo.

Naslednja pomembna študija adventistov se je koncentrirala na smrtnost zaradi bolezni srca in ožilja [22]. Študija je pomembna zato, ker so bolezni srca in ožilja ena od vodilnih smrtnih bolezni na zahodu. Študija je pokazala, da je smrt zaradi bolezni srca in ožilja kar trikrat bolj verjetna med vsejedi kot med vegetarijanci. Tako velika razlika je obstajala kljub temu, da so upoštevali ostale faktorje, ki vplivajo na to bolezen.

Krvni tlak je eden od rizičnih faktorjev za bolezni srca in ožilja ter množico drugih bolezni. Raziskava univerzitetne bolnišnice Royal Perth Hospital [23] je pokazala, da lahko  z vegetarijansko prehrano spremenimo krvni tlak. Vsejedi prostovoljci so v testnem obdobje šestih tednov uživali vegetarijansko hrano. Po šestih tednih se je sistolični tlak znižal za 5-6 mm Hg diastolični pa za 2-3 mm Hg.

Sprememba je bila reverzibilna, kar pomeni, da se je tlak po prehodu na vsejedo dieto ponovno dvignil. Temu je pritrdila tudi raziskava EPIC [24], ki je primerjala krvni tlak med vsejedi, ribojedi, vegetarijanci in vegani. Rezultati so pokazali, da imajo tisti, ki ne uživajo mesa, na splošno nižji tlak, vegani pa imajo najmanjši krvni tlak med vsemi skupinami in je bistveno nižji kot pri vsejedi skupini.

Študije, ki so iskale povezavo med hem-železom, višjimi zalogami železa ter obolenji srca in ožilja [39][40][43] ter srčnim infarktom [41][42], so prav tako dokazale bistveno povezavo med hem-železom in omenjenimi boleznimi. Podobno kot pri diabetesu, nobena od raziskav, ki diferencirajo tip železa, ne poveže železa rastlinskega izvora z boleznijo.

Z nastankom bolezni je povezano izključno hem-železo (železo v mesu). Ena od študij [44] je pokazala, ne samo da se z vnosom hem-železa za 86% poveča možnost za srčni infarkt, ampak tudi to, da hem-železo dodatno vpliva na povečanje smrtnosti pri tej bolezni.

Raziskava na milanskem inštitutu Istituto di Ricerche Farmacologiche Mario Negri [82] povezuje vnos  mesa s povečanim tveganjem za miokardialni infarkt. Možnost za infarkt je bila močno povezano s pogostostjo uživanja mesa, mesnih izdelkov, masla, maščob in kave.

Tudi raziskava Medicinske fakultete Nove Karoline [86] je s svojimi rezultati potrdila, da rdeče meso in visoke zaloge železa v krvi povišajo možnost smrti iz različnih vzrokov za 126%.

Povezava med uživanjem mesa in rakom na prsih
Meta analiza večih raziskav [33], ki so iskale povezavo med mesom in rakom prsi, je pokazala, da se raziskave, ne glede na tip (kohortne ali študije primerov), strinjajo, da je pojavnost raka na prsih bistveno povezana z uživanjem mesa in nasičenih maščob.

V okviru študije zdravja medicinskih sester (Nurses Health Study II) [48] so raziskovalci iskali povezavo med rdečim mesom in rakom prsi. Spremljali so zdravje 90.000 medicinskih sester, ki so bile pred menopavzo. Ugotovili so močno povezavo med količino rdečega mesa v prehrani in pojavnostjo raka na prsih (tip raka s pozitivnim estrogenskim in progesteronskim receptorjem).

Povezanost med uživanjem mesa  in rakom na prsih je potrdilo tudi veliko drugih raziskav [49][62][79], ki so analizirale, kako kancerogeni heterociklični amini, zaužiti preko mesa, delujejo v telesu. Tudi raziskava v severni Braziliji [71], ki je potekala med avgustom leta 2002 in novembrom 2003, je iskala povezavo med prehrano in rakom na prsih. Odkrili so zelo močno povezavo med uživanjem rdečega mesa in rakom na prsih.

Možnost za raka se je pri uživanju rdečega mesa povečala za 330%. Druga raziskava, narejena v Santa Catarini, prav tako v Braziliji [80], je pokazala izredno močno povezavo med svinjsko mastjo in rakom prsi (532% povečanje tveganja) ter mastnim rdečim mesom in rakom prsi(248% povečanje tveganja). Hkrati pa je pokazala močno zmanjšanje tveganja z uživanjem jabolk (70% zmanjšanje), lubenic (69% zmanjšanje) in paradižnikov (84% zmanjšanje).

Množici raziskav, ki dokazuje povezavo med rakom prsi in mesom, se pridružuje tudi študija nacionalnega inštituta za onkologijo iz Urugvaja [77], ki je odkrila bistveno povezavo med uživanjem mesa (vseh vrst), rdečega mesa ter maščob in nasičenih maščob s tveganjem raka na prsih. Največ se je povečalo tveganje z uživanjem rdečega mesa, kjer je tveganje za raka prsi naraslo za 320%.

V rezultatih so upoštevali in izločili ostale faktorje, ki vplivajo na pojavnost raka. Splošna ocena meta-študije, narejene na Cambridgu v Veliki Britaniji [83] je, da je za okrog 80% vseh rakov prsi, črevesja in prostate kriva prehrana. Prav tako ocenjujejo, da mednarodne študije kažejo močno povezavo med omenjenimi raki in mesom.

Povezava med uživanjem mesa in pljučnim rakom
Na New Yorški univerzi Columbia University so izvedli študijo o vplivu mesnih izdelkov na kronično obstruktivno bolezen pljuč [50]. Podatke o preko 7.300 udeležencih nacionalne prehranske študije (Third National Health and Nutrition Examination Survey) so obdelali ter ugotovili močno povezavo med količino zaužitih mesnih izdelkov in zmanjšanjem kapacitete pljuč.

Prav tako so našli močno povezavo med uživanjem mesnih izdelkov in kronično obstruktivno boleznijo pljuč. Faktor tveganja se je pri uživanju mesnih izdelkov povečal za 78%. Nadaljna raziskava na temo povezave uživanja mesnih izdelkov in pljučnimi boleznimi so izvedli na osnovi Health Professionals Follow-up Study [51], kjer so zbrali podatke preko 42.000 oseb.

Podatke so analizirali in izločili faktorje kot so: starost, kajenje in število pokajenih škatlic, energijski vnos, raso, regijo prebivališča, indeks telesne teže in fizično aktivnost. Rezultati so pokazali, da se z uživanjem mesnih izdelkov faktor tveganja za kronično obstruktivno boleznijo pljuč, poveča za 164%.

Raziskava zdravja žensk v ameriški zvezni držabi Iowi [57] je raziskovala povezavo med mesom in rakom na pljučih. V rezultatih so upoštevali in izničili vpliv starosti, izobrazbe, števila pokajenih cigaret, vnos rumeno-zelene zelenjave, vnos sadja in sadnega soka, kalorično gostoto živil, medicinsko zgodovino nemalignih pljučnih bolezni, vnos alkohola in indeks telesne teže.

Rezultati so pokazali 230% povečanje tveganja za raka na pljučih v povezavi z uživanjem rdečega mesa. Negativen vpliv rdečega mesa je bil še posebj izrazit pri kadilkah (390% povečanje tveganja, pri katerem je izločeno tveganje zaradi kajenja). Rumeno zelena zelenjava je bila povezana z zmanjšanim tveganjem za raka pluč.

Na Medicinski univerzi v Kaunasu, Litvi [61] so preiskali povezavo med rakom na želodcu in mesnimi izdelki. V rezultatih so upoštevali in odpravili vpliv kajenja, alkohola, družinske nagnjenost k raku, izobrazbe, mesta prebivališča, indeksa telesne teže ter vseh ostalih živil, ki bi vplivala na pojavnost raka.

Ugotovili so, da je za povečanje možnosti raka na želodcu za 85% dovolj že, če tako meso (kot je npr. pršut) uživamo le 1-3 krat na mesec. Rezultati so zelo zanimivi, saj pokažejo kako malo s soljo prezerviranega mesa je potrebno pojesti za izredno povečanje možnosti raka. Veliko povečanje raka so potrdili tudi pri uživanju dimljenega mesa in dimljnih rib.

Če z zgornjo raziskavo združimo še rezultate Kanadske raziskave, narejeno v Centre for Chronic Disease Prevention and Control v Ottawi [73], kjer so iskali faktorje, ki povzročajo pljučnega raka pri nekadilkah, dobimo zelo pomembne rezultate. Rezultati pričakovano pokažejo, da je bistven faktor tveganja pasivno kajenje. Pasivno kajenje do 30 let povzroči 20% povečanje tveganja, pasivno kajenje nad 30 let povzroči 50% povečanje. Kar pa je pri tej raziskavi pomembno je to, da rezultati pokažejo, da se tveganje za pljučnega raka poveča za 30%, če oseba zaužije le pol rezine dimljenega mesa na teden.

V povezavi z zgornjo raziskavo lahko dobimo občutek, kako majhne količine mesnih izdelkov je potrebno pojesti za bistveno povečanje možnosti raka. Izredno zanimivo je dejstvo, da so tako minimalne količine mesa (npr. dve rezini pršuta na mesec) večje tveganje za raka na pljučih kot 30 letno pasivno kajenje. Ta raziskava je pomembna tudi zato, ker lahko direktno primerjamo dve tveganji za pljučnega raka – kajenje in uživanje mesa.

Medicinski inštitut v Pragi je raziskal vpliv prehrane ter kajenja na pojavnost raka na pljučih pri ženskah [67]. Pričakovano se je kot najmočnejši dejavnik pokazalo kajenje (822% povečanje). Poleg kajenja pa je pomemben dejavnik tveganja tudi uživanje rdečega mesa (133% povečanje) in uživanje perutnine (767% povečanje). Uživanje zelenjave bistveno zmanjša tveganje (45% zmanjšanje).

Reference z raziskavami lahko najdete na strani www.osvoboditev-zivali.org/index.php?pnm=03694

mag. Marko Čenčur

Vir: revija Osvoboditev živali, avgust 2009