| Piše: dr. Igor Kononenko
 Znanost temelji na dolgoletnem nabiranju objektivnega znanja, ki je induktivno izpeljano iz empiričnega opazovanja realnosti. Duhovnost temelji na subjektivnem vedenju, ki ga duša nabira z izkušnjami v številnih življenjih. Duhovnost je nujno subjektivna, znanost je nujno objektivna. Duhovnost poudarja razvijanje čutov, znanost pa razvoj razuma. Duhovnost je predvsem intuitivna, znanost pa logična. Znanost temelji na vzročnosti, v duhovnosti pa vzročnost pogosto odpove, saj čas ni neobrnljiv. Znanost in duhovnost se dopolnjujeta in skupaj tvorita znanje in vedenje, ki nam pomaga razumeti in sprejeti sebe in vesolje.
Preučevanja znanosti in duhovnosti se bomo lotili z obravnavanjem osnovnih pojmov, ki jih znanost vsakodnevno intenzivno uporablja, če pa želimo te pojme definirati, pa imamo težave, saj so to osnovni pojmi, ki jih vzamemo kot dejstvo in se jih ne da definirati. Samo izkustveno in intuitivno si predstavljamo njihov pomen. Ti pojmi so prostor, vakuum, energija, materija, misel, informacija, čas, realnost in svobodna volja.
PROSTOR
Kadar razumsko razmišljamo o dogajanju v prostoru, smo omejeni na osnovne tri prostorske dimenzije in kot četrto dimenzijo običajno navajamo čas. Razumsko si je težko predstavljati več kot tri dimenzije, saj smo navajeni živeti znotraj teh omejitev. Matematika pa pri vpeljevanju višjih dimenzij nima nobenih težav. Edini razlog, da ne verjamemo v obstoj višjih dimenzij, je naša omejenost. Obstoj višjih dimenzij je hkrati zastrašujoč. Če obstajajo (inteligentna) bitja, ki živijo v več dimenzijah, se lahko njihove tridimenzionalne sence kadarkoli pojavijo pred našimi očmi in lahko tudi kadarkoli zginejo (kar bi seveda tuzemeljski opazovalec označil za čudež). Za lažjo predstavo si lahko zamišljate bitja, ki živijo v samo dveh dimenzijah - v ravnini. Ko porinem svoj prst skozi tako ravnino in ga potem umaknem, presenečeni dvodimenzionalni opazovalec vidi, kako se je dvodimenzionalni prerez mojega prsta naenkrat pojavil kar iz nič pred njegovimi dvodimenzionalnimi očmi in zatem kar naenkrat izginil…
Danes še vedno ni splošno sprejete fizikalne teorije, ki bi obrazložila vse fizikalne pojave, ki jih znamo izmeriti (predvsem je velika uganka sila gravitacije). Novejše fizikalne teorije uvajajo dodatne prostorske dimenzije zato, da dosežejo enovitost vseh sil, ki jih v svetu poznamo. Nekatere teorije zahtevajo samo eno dodatno dimenzijo, nekatere pa tudi do deset in več dodatnih dimenzij. To pa hkrati pomeni, da fiziki ne samo da dopuščajo več kot tri dimenzije, ampak dopuščajo možnost obstoja poljubno mnogo vzporednih tri in večdimenzionalnih vesolj! Celo načrtujejo poskuse, ki bi take hipoteze lahko podprli.
VAKUUM, ENERGIJA, MATERIJA,
Če si predstavljamo atom, povečan v dimenzije stanovanjskega bloka, potem je tako rekoč celotna masa atoma skoncentrirana v središču v jedru, velikem kot glavica bucike. Sto metrov naokrog brnijo elektroni, ki pa ostanejo tudi v tej povečavi nevidni. Prostor med jedrom in elektronskim ovojem je prazen. Atom je praktično sestavljen popolnoma iz vakuuma, toda vakuum ni tisto, kar si običajno predstavljamo. V vakuumu neprenehoma nastajajo iz »nič« delčki v parih, zažarijo kot kometi in spet izginejo, materija se spremeni v žarčenje, žarčenje v materijo. Novi delci se pojavijo in izginejo. Preden so fiziki lahko razvozlali, kaj se dogaja, je bila potrebna ena najbolj občudovanja vrednih stvaritev človeškega duha: kvantna mehanika. Ta teorija najmanjših delcev je genialna in šokantna obenem. Genialna, ker dogajanje v mikrosvetu v popolnosti opiše, in šokantna, ker zdravemu človeškemu razumu popolnoma nasprotuje. Kvantna mehanika je lahko razložila vse posebnosti, ki jih je fizika opazovala vse od nastanka - in napovedovala nova, še nenavadnejša odkritja.
Eden od velikih uspehov kvantne mehanike je bila napoved antimaterije. Teoretični fizik Paul Dirac je 1928 v formulah odkril do tedaj neznano obliko materije: antimaterijo. Podobna naj bi bila normalni materiji razen z obratnim nabojem in naj bi zgorela v blisku žarkov takoj, ko naj bi se srečala z normalno materijo. In štiri leta kasneje je bila antimaterija res odkrita. Močno poenostavljeno si lahko predstavljamo preprosto enačbo 0 = -1 + 1. Torej iz nič lahko dobimo enko in njeno nasprotje, negativno enko. Če ju seštejemo, dobimo zopet nič.
V resnici antimaterija nastane iz vakuuma. Vakuum, tako je ugotovil Dirac, ni zares prazen. Nasprotno. Gosto je napolnjen z jezerom elektronov negativne energije (kasneje poimenovanim Diracovo jezero). Elektroni v jezeru so skriti pred nami, ker prostor homogeno napolnjujejo. Šele če homogenost uničimo, lahko naši merilni inštrumenti reagirajo. Če na primer ustrelimo z energetskim žarkom v Diracovo jezero, in katapultiramo enega od elektronov na pozitivno energijo, potem vidimo, kako materija nastane iz nič: opazujemo tako elektron kot tudi luknjo v Diracovem jezeru, ki ji pravimo pozitron. Če se elektroni in pozitroni srečajo, se medsebojno uničijo: elektron pade nazaj v luknjo v Diracovem jezeru, elektron in pozitron izgineta iz zornega polja (prizorišča). Preostane samo blisk energije - in vakuum, iz katerega sta nekoč oba nastala.
Že stoletja pred fiziki so modreci posvečali posebno pozornost praznini, ki je bila končni cilj njihovega iskanja na duhovni poti. To iskanje se je dogajalo v različnih časih v različnih duhovnih preoblekah, vodilo je preko različnih poti in se zmerom končalo pri istem rezultatu: v praznini se iskalec združi z univerzalno zavestjo. Ta univerzalna zavest je poznana v vseh kulturah. Hindujci jo imenujejo »atman, kristjani »sveti duh« itd. Sufijski mistik Ibn al-Arabi je v 12. stoletju pogled v nič opisal takole: »Ne prenehaš obstajati, toda tudi nič več ne obstajaš. Ti si On, brez vsakršne omejitve.« Ali kakor je rekel tretji zenski patriarh: »Praznina tu, praznina tam, toda neskončni univerzum stoji pred tvojimi očmi.« Nič kot pratemelj našega sveta.
MISEL, INFORMACIJA, PROSTOR IN MATERIJA
V duhovnosti fizična razdalja seveda ne predstavlja kake hude omejitve. Misel, ki jo pošlje nek duhovni učitelj ali terapevt, je v trenutku prisotna pri učencu ali pacientu, ne glede na razdaljo. Skorajda ni človeka, ki ne bi imel telepatskih doživetij, kar povečuje zaupanje v to, da je telepatija možna. Hkrati s prenosom informacije pa velja, da ta miselna informacija lahko vpliva tudi na fizični svet - na materijo. Raziskave telepatije in telekineze to tudi potrjujejo. Npr. rezultat dvanajst let natančnega in kritičnega eksperimentalnega dela vrhunskih strokovnjakov skupine PEAR (Princeton Engineering Anomalies Research - Princetonske raziskave anomalij v tehniki) Univerze v Princetonu in drugod po svetu potrjuje, da človek lahko zavestno vpliva na fizikalne procese ne glede na razdaljo med človekom in fizikalnim procesom ter da človek lahko zaznava občutke drugega človeka ne glede na razdaljo med njima.
Rezultatom teh poskusov lažje zaupamo zaradi kompetentnosti raziskovalcev. Vodja raziskav skupine PEAR je profesor dr. Robert Jahn, dolgoletni in zaslužni dekan Fakultete za tehniko in uporabno znanost na Univerzi v Princetonu v ZDA. Profesor Jahn je član Ameriškega fizikalnega društva in Ameriškega inštituta za aeronautiko in astronavtiko in je bil med drugim tudi predsednik AIAA Tehničnega odbora za električne pogone, urednik revije AIAA Journal in član Svetovalnega komiteja za vesoljsko znanost in tehniko pri NASA.
V preteklosti so že mnoge raziskovalne skupine po svetu (od leta 1959 do 1987 je bilo opravljenih preko 800 študij, ki jih je opravilo več kot 60 različnih raziskovalcev) opravile podobne študije in vse so dobile podobne rezultate. Skupina PEAR je tako samo potrdila že prej dobljene rezultate, le da so poskusi te skupine precej bolj previdno in natančno načrtovani, preverjeni in rigorozno statistično obdelani, tako da ne puščajo več nobenega dvoma v verodostojnost objavljenih rezultatov. Podobne poskuse delajo tudi z živalmi in rastlinami in rezultati so podobni. Obstaja pa seveda še vedno vprašanje razlage teh fenomenov.
Vendar se uradna znanost temu na vse kriplje upira in si zatiska oči. Razlogov je več. Prvi razlog je slaba ponovljivost rezultatov. Rezultati poskusov skupine PEAR so pokazali na relativno majhen vpliv eksperimentalnih oseb na spremembo obnašanja generatorja naključnih števil. Pri zavestnem vplivanju na povečanje števila ničel ali enic je bil rezultat vpliva v povprečju približno en spremenjen izhod na 10.000 izhodov, kar je navidezno zgolj naključje. Vendar so rezultati statistično pomembni. Podrobna statistična analiza je potrdila, da je verjetnost, da bi po naključju dobili taka odstopanja, kot so jih, manjša od ene milijoninke! Nadaljnji poskusi so potrdili ponovljivost in statistično pomembnost rezultatov. Iz majhnosti vpliva, pa vendar statistične pomembnosti rezultatov, lahko sklepamo, da je ravno majhnost vpliva zavesti na fizikalne procese vzrok, zakaj možnost vpliva zavesti na fizikalne procese do sedaj ni bila priznana v znanstvenih krogih. Le redko so se v javnosti pojavljali t.i. mediji, ki so dokazovali telepatske sposobnosti, ki pa jih je bilo težko preveriti zaradi slabe ponovljivosti rezultatov.
Poleg slabe ponovljivosti na nesprejemanje rezultatov s strani uradne znanosti vplivajo tudi globji razlogi. Ker ni (znanstvene) razlage za te pojave, se s temi in podobnimi rezultati rušijo temelji znanosti, kar je seveda zelo boleče. Hkrati se rušijo temelji, na katerih so mnogi posamezniki zgradili svoj ego. In nenazadnje, profitni sistem zahteva neduhovne in neozaveščene ljudi, da jih lahko izkorišča.
ČAS
Na življenje pogosto ne znamo gledati s stališča večnosti in nas zato čas neprestano omejuje, saj se nam zdijo stvari, ki jih počnemo v življenju, silno pomembne in jih moramo zato pravočasno opraviti. Pa vendar je vsakemu srednješolcu s stališča matematike jasno, da je poljubno dolg časovni interval, bodisi, da gre za eno sekundo, eno leto ali milijardo let, enak ničli v primerjavi z večnostjo. To je matematično dejstvo! Če smo večni, potem je pomembnost časovnega obdobja enega življenja na planetu zemlja zanemarljivo majhna. Kako se počuti človeški ego ob tem razmisleku? Ali je res tako zelo pomembno, da ne zamudiš sestanka, službe, razprodaje ali zabave?
V znanosti velja princip vzročnosti, ki je vezan na čas: pretekli dogodki vplivajo na potek dogodkov v sedanjosti oziroma bodočnosti. Linearnost časa igra pri tem ključno vlogo. Kar se je zgodilo prej, lahko vpliva na bodočnost, obratno pa »ni mogoče«. Kakršnikoli poskusi, ki bi nasprotovali linearnosti časa, so vnaprej obsojeni na šarlatanstvo. Pa vendar je že Einstein pokazal na relativnost časa, kar seveda zrahlja zakoreninjeno mnenje, ki postane »samo po sebi umevno«. Novejša dognanja v kvantni fiziki tudi potrjujejo, da čas ni neobrnljiv, seveda pa pri tem postavljajo zelo stroge pogoje, pod katerimi se take izjeme lahko zgodijo. Te omejitve so vezane predvsem na zelo kratke časovne in prostorske intervale kot tudi na specifične ekstremne vrednosti energijskih stanj kvantnih delcev.
NEDOLOČENOST REALNOSTI
V duhovnih učenjih velja, da je prava realnost duhovna, fizični obstoj pa samo služi duhovnosti. Človek je natančno načrtovan instrument za interakcijo s fizičnim svetom na načine, ki potencialno omogočajo doseganje duhovnih ciljev, ki so nedosegljivi brez fizičnega telesa. Torej fizično je bistvenega pomena vendar samo kot pripomoček. Človeško telo je potencialno sveto orodje, ki lahko nadzira spiritualnost.
Rezultati telepatskih poskusov na Princetonski univerzi ne bi bili pretirano presenetljivi, vsaj ne za tiste ljudi, ki imajo sami kako osebno izkušnjo s telepatskim ali intuitivnim prebliskom, če ne bi potrjevali, da je vpliv tudi časovno neodvisen. Eksperimentalno so namreč potrdili tudi vplive na materijo oziroma zavest za nekaj dni vnaprej in tudi za nekaj dni nazaj. Skupina PEAR je skrbno načrtovala dve vrsti poskusov: zavestni vpliv ljudi na generatorje naključnih števil ter poskusi zaznavanja občutkov oddaljenih ljudi, ki so bili izpostavljeni različnim situacijam. V obeh vrstah poskusov so bili rezultati neodvisni od prostorske, pa tudi časovne razdalje! Npr. poskuse z generatorji naključnih števil so ponavljali z različnim časovnim zamikom: oseba je imela za nalogo vplivati na rezultate generatorja naključnih števil v preteklosti (z zamikom do 336 ur = 2 tedna) in v bodočnosti (z zamikom do 72 ur = 3 dni). Pri tem so bili rezultati meritev v preteklosti shranjeni in jih do izvedbe poskusa ni nihče pogledal. Rezultati so bili enako pozitivni kot pri poskusih brez časovnega zamika.
Kljub neintuitivnim rezultatom pa lahko slutimo razlago za te pojave ravno s pomočjo kvantne fizike. V kvantnem svetu namreč velja, da dokler stanja sistema ne pomerimo, so vsa stanja možna in njihove verjetnosti določa valovna funkcija. V kvantni mehaniki je namreč vsak materialni delček, vsak elektron, vsak proton, vsak jedrni delček vedno val in delček obenem. Tako dolgo, dokler se »kvantni objekt« premika po prostoru, ga opisuje valovna funkcijo. Nikjer se v resnici ne nahaja, obstaja samo kot prekrivanje možnih poti in krajev bivanja. Če val naleti na oviro, detektor, fotografski papir, našo očesno mrežnico, se nemudoma spremeni v delček. Fiziki govorijo o »kolapsu valovne funkcije«. Mnoge možnosti se reducirajo na eno realnost. Valovna funkcija je porušena (razpade).
Taka porušenja se dogajajo neprestano in vsako preoblikuje možnosti v resničnosti. Ali kot je formuliral fizik John Davidson: »Svet je tudi na najnižjem nivoju kreativen.« Toda ko proučujemo, kdaj natančno se valovna funkcija poruši, naletimo na nenavadno težavo: kvantna nenatančnost se prenese na vse udeležene merilne instrumente. Tako kot je elektron mešanica iz »morda tu« in »morda tam«, tako izkazuje po zakonih kvantne mehanike tudi merilni instrument mešano stanje »elektron morda izmerjen tu« in »elektron morda izmerjen tam«. Ta nenatančnost se prenese na računalnik, ki shranjuje rezultate, na tiskalnik, ki jih natisne, celo na papir. Toda če pogledamo na papir, ni sledu o prekrivanju: vidimo eno samo realnost - meritveni rezultat. Kje se je izvršil prehod od možnosti v realnost? Amit Goswami meni: v trenutku, ko kvantni svet trči oziroma se sooči z zavestjo. Univerzalna zavest povzroči, da se valovna funkcija poruši. Zavest ustvari materijo. Svet obstaja šele, ko ga zavest opazuje. Zaradi tega nismo še nikoli videli vseh možnosti kvantne mehanike - in jih tudi nikoli ne bomo.
Torej kvantni princip nedoločenosti stanja vse do meritve pravzaprav pomeni vse do meritve, ki jo izvrši zavestno bitje. Ta princip srečamo v različnih duhovnih učenjih, hkrati pa ga zagovarjajo tudi mnogi vrhunski fiziki. Po tem principu realnost ni določena, dokler je ne premeri zavestni opazovalec. Šele v tistem trenutku je realnost fiksirana. Do takrat pa je realnost sicer omejena z zakoni narave, vendar so vsa stanja znotraj teh okvirov še vedno možna, ne glede na to, da je npr. računalnik že izpisal rezultate na papir. Šele v trenutku, ko te rezultate na papirju pogleda človek, postane realnost fiksna, do takrat pa jih lahko spreminjamo, npr. z mentalnim vplivom na eksperiment, ki se je zgodil v preteklosti, kot so to počeli na Princetonski univerzi.
Veliki matematik John Von Neumann, ki je razvil rigorozno matematično osnovo kvantne mehanike, je verjel, da edino človeška zavest lahko zruši valovno funkcijo. Dobitnik Nobelove nagrade, fizik Eugene Wigner, je zapisal: »… (Iz povedanega) sledi, da je kvantni opis objektov pod vplivom vtisov, ki vstopajo v mojo zavest… Sledi, da ima zavest drugačno vlogo v kvantni mehaniki kot nezavedna merilna naprava.« Slavni fizik John Wheeler je naredil še korak naprej. Po njegovem se lahko vesolje pojavi v fizični realnosti samo skozi opazovanje zavesti. Opazovalec je nujen za ustvarjanje vesolja, saj je vesolje stvaritev opazovalca.
SVOBODNA VOLJA
V židovskem duhovnem učenju verjamejo, da je Bog pooblastil človeka, da interpretira realnost. Svet je ustvaril Bog, vendar je oblikovanje in interpretiranje prepuščeno človeku. To pooblastilo je osnova svobodne volje. Zavest lahko vpliva na realnost samo, če ima svobodno voljo, hkrati pa svobodna volja brez zavesti ne more obstajati. Svobodna odločitev je lahko svobodna samo, če jo zakoni narave ne omejujejo (preveč) in če ni določena z nobenim fizikalnim pojavom. Torej svobodna volja ne more biti rezultat determinističnega procesa niti rezultat naključnega procesa v okviru naravnih zakonov. Če vesolje vsebuje svobodno voljo, mora le-ta delovati preko interakcije, ki transcendira tako determinizem klasične fizike kot tudi naključnost kvantne fizike.
Če obstaja entiteta, ki lahko zruši kvantno valovno funkcijo, potem je najbolj smiselno, da je ta entiteta ravno svobodna volja. Samo svobodna volja lahko transcendira kvantno naključnost. Iz kvantne (meta)fizike sledi, da je narava pooblastila človeka, da določi fizikalno realnost znotraj okvirjev naravnih zakonov. Analogno temu iz židovskega izročila sledi, da je Bog, Stvarnik narave, pooblastil človeka, da določa duhovno realnost znotraj okvirjev, ki jih določa halakhah (židovski zakon). Duhovna realnost potem vpliva na fizično realnost. Torej je človekova določitev duhovne realnosti osnova tudi za določitev fizične realnosti. Hkrati velja da narava sama nima zmožnosti samorealizacije. Človek je nujno potreben da prenese sebe in vesolje v realnost. Torej Bog ne določa realnosti, ampak je za to odgovoren človek.
Vir: http://lkm.fri.uni-lj.si/xaigor/slo/bio.htm |
NE ZAMUDITE
Gosenica in Metulja
Prispeval/a: Boris Kononenko dne ponedeljek, 23. februar 2009 @ 11:57 CET
Kjer se za gosenico konča, se za Metulja šele začne.
Kjer se znano(st) konča, se duhovnost šele začne.
Juda I.
Indija koromandija
Prispeval/a: Fredi dne ponedeljek, 23. februar 2009 @ 12:18 CET
Samoozdravljen Benedikt XVI. vam mogoče tud navdušeno ploska in prikimava sploh, če si je duhovno izkušnjo temeljil na subjektivnem vedenju, ki ga duša nabira z izkušnjami v številnih življenjih.
Čao
Odškodnine
Prispeval/a: Boris Kononenko dne ponedeljek, 23. februar 2009 @ 13:04 CET
Jezus : Dobra dela ne delaj vsem na očeh, temveč na skrivnem, kjer vidi samo moj oče. Za vse ostale pa : verjemite mi, dobili so svoje plačilo.
Juda.
Gosenica in Metulj
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 23. februar 2009 @ 19:32 CET
najprej priznam, da mi tole ločevanje med znanostjo in duhovnostjo ne leži preveč. Kot tudi ne ločevanje med materijo in duhom. Pri dualizmu me je vedno nekaj motilo. Tako kot monoteiste moti politeizem. Običajno je duhovnost samo oznaka za tisto, kar si ne znamo pojasniti ali določiti ali izmeriti. In običajno je tako, da je znanost vedno tista, ki pomika mejo spoznanja in redči meglo, duhovnost pa se odeva v plašč skrivnosti in mistike in tajnovitosti. Pri tem si domišljam, da razumem pomen filozofije, ki ni ravno znanost, je pa dobra platforma za razgibavanje duha in postavljanje vprašanj. Ampak duhovnost?! Jaz jo vidim bolj kot empirijo subjektivnih občutkov, ki se jo naš um potem trudi sestaviti v nek korehenten sistem, ta pa je nazadnje še vedno samo konstrukt našega uma, čeprav se religije (za svoje konstrukte) trudijo dokazati, da niso nič drugega kot darilo (in zapoved), ki prihaja od samega Boga. Duhovnost je nazadnje samo še miselna vaja, zato da bi posteriorno določili tisto, kar si v danem trenutku doživetja nismo znali razložiti. Ko se dražljaj umiri, je vedno um tisti, ki se postavi v vlogo izpraševalca in analitika. In najbolj prikladen odgovor za vsako zmedo je običajno Bog, pri čemer je najlažje pograbiti totemček, ki smo ga že vizualizirali na domačem oltarčku. Samo na ta način lahko potem dobiš knjigo o duhovnosti, ki razlaga svoj sistem na 200 ali 300 straneh, medtem ko je Einstein svojo relativnostno teorijo pojasnil na nekaj listih papirja.
Veš kaj se mi zdi najbolj smešno: Ko nekdo reče, da se ukvarja z duhovnostjo. Smešno. No jaz se pa ukvarjam z računalništvom in z barvanjem miniaturnih vojaških figuric. In nekoč sem zbiral hrošče, ki so me vedno bolj fascinirali kot metulji. In res moram priznati, da se mi ne sanja, kaj je to duhovnost. Pa saj se to že na daleč vidi, mar ne?! (Toliko preveč najbrž spet ne, ker je bistvo očem skrito, ali če obrnemo zadevo, nebistveno je najbolj vidno.) Skratka, sem primer neduhovnega človeka. Ne čutim vibrrrrrrrrrrrrrrracij. In imam samo dve očesi. Ono tretje je zakrnelo, tako kot sta zakrneli prvi dve pri proteusu. Ali pri jamskemu pajku, ko že govorimo o žuželkah. Sem pač duhovni slepec. Mogoče pa mi malo več senzibilnosti za paranormalno manjka tudi zato, ker ne kadim tobaka, niti trave, ne pijem kave, ne uživam alkohola, ne jem tablet, še zeliščnih bonbonov in čajev ne, niti ne inhaliram dišečih palč - ampak to je že druga zgodba.
Če se vrnem h metuljčku in bubi. Primerjave iz narave so lahko enkraten vir navdiha za igračkanje z različnimi simboli. Seveda tudi v primeru metamorfoze jajčeca preko bube in kokona v metulja! Lahko pa na vso zadevo pogledaš malo drugače in iščeš v vsem tem tudi zelo drugačno simboliko. Če odmislimo (evolucijsko pogojeno) pristranost naših estetskih čutov, zaradi katerih se nam zdijo metulji lepši od gosenic, je bistvo tistega, čemur rečemo metulj (duša), v resnici samo najkrajši in najbolj »vulgaren« trenutek metamorfoze, ki traja približno 20 minut ali pri nekaterih metuljih (z očitnim občutkom za potrebe nasprotnega spola) celo debelo uro. Ja, verjetno že veš, o čem govorim – o seksu. Na nek paradoksalen način se pokaže, da je bistvo »Malega princa« v primeru metulja še najmanj skrito očem. Metulji so tako zelo vidni in lepi in razkošno gibljivi izključno zaradi parjenja. Ne vem, koliko je iz tega mogoče rafinirati kake visoke eterične simbole. Verjetno ima vsaka faza preobrazbe, vsako vmesno stanje svoj čar. Če rad ješ, potem je tisto ta pravo gosenica, če rad spiš, potem je najboljša buba, če pa rad seksaš (pa četudi zelo na hitro) potem je vsekakor najboljša izbira metulj. Naloga odraslega metulja je predvsem razmnoževanje in odlaganje jajčec, kdo je bolj duhoven in kdo se ima bolj fajn – gosenica ali kokon ali metulj – pa je bolj stvar špekulacije in naših predsodkov. Če se malo pozabavaš s simboli, lahko preobrazbo gosenice v metulja razumeš tudi kot nekakšen napor duše ali morda razuma, da bi telo na koncu prišlo do seksa. Krog se na koncu vedno sklene preko oplojenega jajčeca. Precej univerzalne zadeva je tole jajce. Pri vretenčarjih in pri nevretenčarjih. Zigota. Golota. Pohota. Same dobre rime. Vedno na začetku in na koncu. In tisto vmes, ko si akumulacijo gosenice predstavljaš za temporalno sublimacijo, mirovanje kokona pa kot vztrajanje v suspenzu sladkega pričakovanja.
Stop. Mislim, da sem dovolj bluzil. Mogoče pa imam tudi jaz tretje oko.
p.s.:
Brrrrrrrr, ravnokar sem zaznal paranormalno izginotje treh komentarjev na temo paranormalnega ...
Gosenica in Metulj
Prispeval/a: aloha dne ponedeljek, 23. februar 2009 @ 20:05 CET
včasih pa le znaš uporabljati tretje oko (sicer, če ga iščemo sredi čela ... mislim, da se nahaja v srcu).
kar se tiče metuljčkov - (na tem mestu "paranormalna" rima naj bi bila) ... sem na podobnem nivoju duhovnega razvoja (ampak zaenkrat le v tem)
LP,
NLP
Gosenica in Metulj
Prispeval/a: Boris Kononenko dne torek, 24. februar 2009 @ 11:43 CET
MC!
Ne moerm odgovoriti kaj je duhovnost, lahko le povem, kaj si sam predstavljam pod pojmom duhovnosti. Torej:
Duhovnost je dejavnost, ki prihaja od Duha, ki prihaja od Boga. Iz tega sledi, da tega procesa Homo Sapiens enostavno ne more izvajati, saj ni v njegovi moči. Zemeljski človek je pač zemeljski človek, Duh je pač Duh. Če nadaljuejm pomeni to tudi to, da se H. Sapiens enostavno ne more ukvarjati z duhovnostjo, kaj šele, da bi jo dopolnjeval.
Duh je absoluten, kot je absoluten tisti, ki ga je poslal in njegovo početje neki znanstvenik, ki stalno spoznava lastne zmote enostavno ne more dopolnjevati, saj Absolutno ne potrebuje nobenega dopolnila.. Znanost temelji na spoznavanju zmot, le te pa pri Absoplutu ni. Tdritev,da znanost dopolnjuje duhovnost, je subjektivna izmišljostina tistih, ki svoje početje imenujejo Objektivno. Duh je za njih kar naenkrat objek in oni ga raziskujejo. Svašta.NAjbolj objektivno znanstvenik izmed vseh je enostavno rekel : Fantje, to je vse tako relativno.
Dejavnost Duha ni namenjena poučevanju H. Sapiensa o vidnem univerzumu, temveč od-rešitev Duše. Princ ne "Poljubi" Palčkov, temveč Sneguljčico. Palčki jo le čuvajo, do njegovega prihoda. Njen odhod pa poizkuša s svojim znanjem ( znanostjo) preprečiti mačeha, znanstvenik.Duh govori tako znanstveniku kot nepismenemu z istim jezikom in nobeno tu-zemsko znanje za razumevanje le.tega dotika ni niti najmanj potrebno. Duh oderešuje duše vseh in ne le znanstvenikov ter izobražencev.
Kako deluje Duh ? Zelo enostvano. Vsi vemo,da imamo v svojem sistemu sedem glavnih čaker ( sedem Palčkov), k ise vrtijo v eno smer. Z vajami iz ezoterike, pospešujemo vrtenje le-teh v isti smeri, ter dvigamo zavest svojega Ega v sfere višjih vibracij, v t.tim finosnovna področja in nekateri do imenujejo duhovnost. A kaj pravzaprav počne Duh, ki je edini, ki pravzaprav izvaja Duhovnost, kot proces osvobajanja Duše ?
Le-ta počasi, ob pristanku z njegove strani dotaknjene osebnosti počasi ustavlja čakre (Pripravite pot Gospodu vpije Janez Krstnik, za katerega piše, da je že v materi dotaknjen s strani Sv. Duha). Torej iskalec, dotaknjen s strani Sv. Duha je za pot osvoboditve Duše predisponiran že z samim rojstvom.
Kaj nadalje počne Duh s čakrami ? Ko jih ustavi, jih takoj začne obračati v nasportno smer in v naš sistem začnejo prihajati Etri, ki niso od tega sveta. Le ti so Hrana za prebujajočo se Dušo. K temu ne poziva le J. Krstnik temveč vsi modreci, ko pozivajo iskalce k t.im. ne-delovanju. Ko se čakre začnejo obračati v drugo smer, Ego več ne deluje, to je njegovo ne-delovanje, saj se je umaknil in dovolil delovanje duši, ki je prebujaena strani dotika Duha. Da bi to dovolil, mora nosilec duše imeti Ego, ki je močan in je sposoben prenesti svoj odhod. (spomni se opzorila Morfeusa Neo-tu : Poti nazaj več ni). Velik Ego tega seveda ni zmožen, saj velik Ego, še zdaleč ni močan Ego. Ozrimo se okoli sebe in videli bomo ljudi, ki z notranjo, včasih nerazložljivo močjo prenašajo udarce usode, medtem ko t.im. veliki pa počijo in padejo na kolena že ob najmanjšem prepihu. Napuh se pač zelo hitro razblini.
Iz povedanega sledi, da znanstvenik tu ne more nič. On je preprosto Gosenica, ki spoznava okloico tako, da jo žre, oziroma uničuje. Znanost ne osvobaja, znanost zasvaja in veže na materijo. Lahko pa je znanost pot zanstvenika do tiste točke, ko spozna, da pravzaprav nič ne ve.Saj poznamo tisto Sokratovo. Točka nič-a je točka zaustavitve čaker in tisto kar prihaja v naš sisetm, ko se čakre obračajo v drugo smer zemeljskemu raz-umu ter umu enostavno ni dosegljivo. To je osvono, kar mora isklaec doseči, To pomeni :Pripraviti pot Gospodu. Tu se potem pot Gospodova v nas začne. Začne se proscer osvobajanja Duše, ki že Eone dolgo čaka na vrnitev.
Juda I.
Jezus je v duhu takoj spoznal, da pri sebi tako premišljujejo, in jim je rekel:
Prispeval/a: Fredi dne torek, 24. februar 2009 @ 12:31 CET
Pozdravljen Juda
Lepo si obrazložil duhovnost po svoje.
Se strinjam, da se H. Sapiens enostavno ne more ukvarjati z duhovnostjo, kaj šele, da bi jo dopolnjeval
ampak povej odkod vlečeš vrteče čakre in to celo 7 ta glavnih?
So še podglavni?
Praviš torej, da iskalec, dotaknjen s strani Sv. Duha je za pot osvoboditve Duše predisponiran že z samim rojstvom.
Spreobrnjen Savel v Pavel?
Napuh farizeja je bil zlomljen na kolenih, tud oslepljen.
Kdaj ga je začel vodit Sveti duh?
Mar ni bolj enostavno oziroma preprosto le prosit za milost.
Niti na kolenih ni potrebno prosit.
Lahko sediš in kavico srkaš in se zamisliš nad življenjem in po tihem v srcu iskreno prosiš, verjamem, da boš spil kavo do konca že duhovno osveščen.
Ljubi Bog ljubi in, ko se zaljubiš ljubiš v srcu takoj v hipu momenta.
Vsaj zdi se mi tak sicer nimam pojma.
In niso se mogli ustavljati modrosti in Duhu, v katerem je govoril.
Lep pozdrav
Jezus je v duhu takoj spoznal, da pri sebi tako premišljujejo, in jim je rekel:
Prispeval/a: Boris Kononenko dne torek, 24. februar 2009 @ 13:04 CET
Tisto :Savel v Pavel si dobro komentrial. Ko pride do tega spoznanja in preobrata, se začne t.im. ne-delovanje, Wu-Wei, h kateremu pozivata tako Tao-izem kot Krišna Arđuno v Bhagavad-Giti.
Juda :
Motite se, ker ne poznate ne Pisma ne Božje moči.
Prispeval/a: Fredi dne torek, 24. februar 2009 @ 14:07 CET
Staro umre in zaživi novo, preobrazba.
Preobrazbo izvrši Sveti duh v srcu človeka.
Ljubezen deluje nonstop.
Nisem glih tak načitan pravzaprav se mi nikoli niti ni ljublo čitat ( Wu-Wei, Tao-izem, Krišna Arđuno v Bhagavad-Giti ).
Zame je le Biblija Sveto pismo.
Ljubi Bog me vodi in to je zame puna kapa.
Sveti duh potrjuje, da je Jezus Kristus Učitelj.
Tedaj je začel z Mojzesom in vsemi preroki ter jima razlagal, kar je napisano o njem v vseh Pismih.
( stara zaveza namreč nove še ni blo )
Vse ostalo so šund romani.
Lahko pa jih čitaš, če češ.
Alan Ford je tud bil dober roman, vsaj men, ko sem bil šolar.
Usmiljen prosi za ljubezen in …
Tedaj jim je odprl um, da so doumeli Pisma.
Lep pozdrav
VPRAŠANJA
Prispeval/a: Lario dne torek, 24. februar 2009 @ 14:37 CET
Ker vidim, da je tukaj možno zvedeti marsikaj in se rraznorazni razlagalci spoznajo na takorekoč VSE, bi prosil za to primerne razlagalce, da z znanstveno metodo dokažejo ali vsaj razložijo;
Kaj pomeni v novi dobi reklo Homo sapiens sapiens?
Homo sapiens je bil samo človeško bitje. Je mogoče naslov Homo sapiens sapiens, nekaj višjega od samega človeka?
Je potemtakem možno s takim naslovom okarakterizirati tudi nekoga, ki ne razmišlja s svojo glavo, ampak samo prepisuje ali se gre vojno s sosedi?
Mislim, da ima Homo sapšiens sapiens veliko več možnosti preživetja, če se ne gre prepirati s sosedi in poskuša na BREZNAPADALNI NAČIN REŠITI SPORE.
Se mogoče motim?
Ja, kaj pa Homo erecticus?
Je možno da to pomeni da moškim stoji, ženske pa imajo mokre, ko se dotični ukvarjajo s adrenalinskimi problemi, kako SLOVENIJO spraviti na kolena zaradi svojih interesov, da pridejo, kot stranka v parlament.
Ali je možno da doživijo orgazem?
Nekateri psihologi prisegajo, da je to normalni odziv Homo sapiensa. Takim ni potreben telesni stik z nasprotnim spolom (tudi istospolni doživijo orgazem na isti način), taki doživijo orgazem že, če lahko drugemu pozitivkarju z neskončnim brezveznim vsiljevanjem posredujejo svoje nakladanje.
Vse skupaj se mi zdi silno sumljivo. Sem v velikih dvomih, kaj pa če je vse res, kar govorijo in pišejo INTELEKTUALCI?
LP
Broj 1
Prispeval/a: MC dne torek, 24. februar 2009 @ 14:46 CET
Alan Ford je vsaj v nečem podoben Bibliji. Tudi tam nastopa Broj 1 - starček z brado daljšo o predkambrija, ki ima pri sebi beležko, v kateri so zapisani vsi grehi in dolgovi človeštva.
;-)
Sovraštvo zbuja prepire, ljubezen pa pokriva vse napake.
Prispeval/a: Fredi dne torek, 24. februar 2009 @ 15:10 CET
Znanstveniki so naredili rang lestvico od opice do človeka, da se ve kdo je kdo in so te okarakterizirali v Homo sapiens.
Pa res.
Pristopil si kot pravi Homo.
Seveda zavit v meglico Homo človekoljuba.
Verjemi, da nisem prepisoval zgornji odgovor od Homo sapiensa.
Vse je iz srca, tud poljubček leti iz srca kakor granitna kocka, če je v srcu kamen.
Spore rešuje vedno le ljubi Bog.
Prosiš za bombo dobiš granato.
Nimam pojma pač mislim tak.
Ljubi Bog je ljubezen.
Čao
Grunfovanje
Prispeval/a: Fredi dne torek, 24. februar 2009 @ 15:14 CET
Ti je bil smešen invalidski voziček na katerem je sedel broj jedan?
Čao
Božanski voziček
Prispeval/a: MC dne torek, 24. februar 2009 @ 16:50 CET
malo smo zašli od izhodišča oziroma od osnovne teme, ampak, naj bo, saj ni prvič. Pa zabluzimo še malo o Alanu Fordu. Ja, Fredi, če ti povem po pravici, je bil Broj 1 tako smešen predvsem ali skoraj samo zaradi invalidskega vozička, na katerem je sedel. Čudim se, kako se mu ni nikoli zamotala brada. Brez vozička, na lastnih nogah, bi bil grozljiv, zločest in pošasten. Invalidski voziček pa je naredil, da smo izprijenost, zvijače in grabežljivost »dobrega« starčka blagovoljno sprejemali z nasmeškom. Tisti voziček je pomehkužil našo etično presojo. Zato smo se smejali. V skušnjavi sem, da bi povlekel še kakšno paralelo, recimo s krščanskim bogom, ki se je iz grozljivega Jahveja, potem ko so vse prevečkrat zmagali konkurenčni babilonski in rimski bogovi, taktično preobrazil v jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta. Vse se skriva v psihologiji. In nazadnje v preobrazbi.
Ne boj se, saj sem s teboj, nikar se plaho ne oziraj, saj sem jaz tvoj Bog.
Prispeval/a: Fredi dne torek, 24. februar 2009 @ 17:53 CET
Stari mi je šel najbolj na živce glih zaradi škrtosti.
Mogoče si bral in se spomniš, ko je Bob obupal in se šel profesionalniga boksarja.
Prvi zaslužen dolar mu je normalno pobral stari za dobrobit vseh ostalih članov, ker član je do smrti, da so meli kaj za jest.
Ampak to ga ni zlomlo temveč je Bob še bolj zagrizeno boksal namreč se je zaljubil.
Zaljubil se je v zlo lepo agentko, ki je tud nastavila past glih staremu.
Čeprav težkega srca, se je Bob izkazal z dobrim krošejem zli ljubici in se vrnil v staro bando.
Za nagrado je dobil rezino klobase, srečen je bil v familiji.
Nikar ne izkoriščajte drug drugega!
Boj se svojega Boga; kajti jaz sem GOSPOD, vaš Bog.
Ne preklinjaj gluhega in slepemu ne nastavljaj spotike;
boj se svojega Boga; jaz sem GOSPOD.
Blagor človeku, ki stanovitno prenaša preizkušnjo, kajti ko bo postal preizkušen, bo prejel venec življenja, ki ga je Bog obljubil njim, kateri ga ljubijo.
Nihče, ki je preizkušan, naj ne govori:
»Bog me skuša.«
Boga namreč zlo ne more skušati in sam ne skuša nikogar.
Vsakogar skuša njegovo lastno poželenje, ki ga vleče in zavaja.
Nato poželenje spočne, rojeva greh, storjeni greh pa porodi smrt.
Ne varajte se, moji ljubi bratje;
vsak dober dar in vsako popolno darilo prihaja od zgoraj, od Očeta luči, pri katerem ni spremembe ne sence menjave.
Po svoji volji nas je rodil z besedo resnice, da bi bili nekakšna prvina njegovih stvaritev.
Kdo je to storil in naredil?
On, ki kliče rodove od začetka:
Jaz, GOSPOD, ki sem prvi in sem pri poslednjih še isti.
Glej, jaz, ki sem prah in pepel, sem si dovolil govoriti z Gospodom.
Glih pri tebi opažam preobrazbo in glede na psihologijo stanja je kar dobra.
( dovolim zlorabo tote lepe misli )
Adio
Marx Bunker
Prispeval/a: MC dne torek, 24. februar 2009 @ 19:08 CET
Ah, Fredi, veš, s svojo pripovedko o Bobu Rocku si mi kar malo obudil nostalgični spomin na študentske čase, ko so bile trafike še kot nekakšne knjižnice, Alan Ford in porno revije pa edini vir bolj ali manj intelektualne zabave. Saj bi samo s prebiranjem strojniških bukvic in priročnikov utegnil postati še čisti fahidiot. No, za vse modrosti v Bibliji takrat še nisem vedel, včasih so v mojo sobico vdrli kaki Jehovci ali Krišne, pa so hitro opazili, da nisem duhovno predisponiran za sprejemanje njihovih hipotez. Zato, da bi v socializmu razumel kapitalizem, ti ni bilo treba brati akademskih tekstov Marxa na čelu s Kapitalom, dovolj je, če si prebiral Maxa Bunkerja. Če bi razumeli, bi že takrat vedeli, kaj nas čaka. Smejali smo se Alanu Fordu, siru Oliverju, Jeremiji, Debelemu šefu, Grunfu, Bobu Rocku in ostali druščini, ne da bi slutili, da v marsičem gledamo našo prihodnost.
Veš, kaj sem razmišljal, Fredi, če bi se midva še zelo dolgo takole preklala po tem ali kakem drugem forumu, in bi jaz še tisočkrat prebral tote tvoje biblijske citate, bi se prav lahko zgodilo, da bi se spreobrnil v gorečega kristjana. Človek skoraj ne more, da mu to ne bi zlezlo pod kožo … počasi in zanesljivo, kot kakšen lentovirus z dolgo latentno dobo. Za boga pa se ve, da ima neskončno časa in potrpljenja. Kako si že rekel - da opažaš preobrazbo pri meni? Pa saj sem ti rekel, da bomo na koncu vsi zveličani. Mogoče pa preobrazbe pri različnih ljudeh potekajo različno in Bog ni tako zelo dogmatski in strog, kot bi utegnili soditi na osnovi Biblije. (Pravzaprav hočem reči, da mogoče Bog ni tako zelo človeški.)
Ja, nikoli ne veš. Ko vzameš v roke prvo številko Alana Forda, najprej pomisliš, da bo to zgodba o reklamnem agentu Alanu Fordu. Že ime je takšno, da povsem ustreza. Lahko bi bil tudi Adam Ford ali Alan Gore. Lepo se sliši, malodane kot kak »American dream story.« Potem pa se čisto počasi v ospredje prebije nosati, zmrdljivi in cinični Bob Rock ter postane prevladujoči subjekt identifikacije. Naslov stripa bi se v resnici moral glasiti Bob Rock. Pa je zanalašč bolj milozvočen. Že naslov je parodija, tako kot tisti Alanov nasmešek, ko reklamira zobno pasto. Nazadnje, se mi zdi, da se vendarle večina tenkočutnih bralcev, kot sem opazil že pri tebi, identificira z Bobom. No, Fredi, če ti je v tolažbo, jaz sem se tudi. Nisva si tako zelo različna, kot se zdi na prvo branje.
Lepo se imej.
Absolut (za telebane)
Prispeval/a: MC dne torek, 24. februar 2009 @ 21:21 CET
>>njegovo početje neki znanstvenik, ki stalno spoznava
>>lastne zmote enostavno ne more dopolnjevati,
>>saj Absolutno ne potrebuje nobenega dopolnila..
>>Znanost temelji na spoznavanju zmot, le te pa pri Absolutu ni.
He, he, Buda, malo si me, v skušnjavi sem, da bi rekel – razočaral, pa kaj, ko se to potem sliši tako ogabno pokroviteljsko. Ampak nekako moram to izreči, če želim kolikor toliko provokativno oblikovati nasprotno stališče. Torej, občutek imam, da so tvoje predstave enako religiozne in dogmatske kot ideje kakega sholastičnega Anzelma ali Tomažka Akvinskega.
Takoj priznam, da sem krivičen in malo tudi žleht. Kot bi nalašč spregledal, da si že takoj na začetku zapisal, da ne veš, kaj je duhovnost in da lahko govoriš le o tem, kako si duhovnost predstavljaš. Gre torej za Tvojo predstavo o nečem. Zelo pošteno rečeno. Ampak, vseeno – nisem se mogel povsem znebiti vtisa, da ne gre (samo) za tvojo predstavo, ampak bolj za nekaj, kar prihaja predvsem od drugod. (Kar je sicer povsem normalno, saj smo vsi kontaminirani z miselnimi vzorci drugih.)
Kaj je torej sploh Absolut? Kdo si ga je izmislil? Pa menda ne misliš, da kaj takega obstaja kar samo na sebi, če tega že prej ni določil naš um? Seveda, porečeš, nemogoče je, da bi si naš um izmisli stvari, ki niso obstajale. Le od kje bi sicer potem zašle v naš um, če ni že prej v nas ali izven nas obstajala neka ideja? Seveda si na takšen način lahko zamisliš tudi nič, ki potem seveda nujno obstaja. Ali recimo bit kot ontološki dinamit. Karkoli. Lahko tudi čajnik, ki kroži okoli Jupitra.
Pri Absolutu ni zmot, praviš, Absolut da se torej ne moti. Sliši se približno tako, kot bi rekel - Bog se ne moti. Seveda se ne moti! Tako je že po definiciji. In to seveda tudi fino drži, če predpostavimo, da je naša definicija ali osnovna predpostavka pravilna. Če smo povsem gotovi, da je, potem s tem že priznamo nezmotljivost lastne (človeške) presoje. In če priznamo to, lahko tudi sebe kadarkoli razglasimo za nezmotljivega. Jaz sem Bog. Jaz se Absolut. (In ti Buda si seveda relativen.)
AAAAAAAAAbsolut. UAAAAAAAAAu! Za se razpočit! Vseobsežni in hkrati izmuzljivi Absolut. Edina opora v svetu, kjer se zdi vse relativno. Kako prikladna bergla. Absolutna bergla.
Ampak, za vraga, če je vse relativno, je relativen lahko tudi Absolut? Ne, to pa ne. Zakaj ne? Ker smo ga definirali kot edino stvar, ki ni relativna. In kdo ga je definiral na tak način? Naš um ali če hočeš mi sami, ki smo seveda podvrženi relativni presoji. Naša misel je relativna. Kako more relativna misel sploh premisliti kaj zanesljivega o nečem tako absolutnem, kot je Absolut? Ali pa je Absolut že kar sam določil svojo absolutnost. Tako si je bog ustvaril brado in seveda še prej samega sebe. Reductio ad absurdum… (Tisti trik z Adamovim rebrom je bil pravi mačji kašelj)
Vse kar počneš, dragi Buda, je samo možganska telovadba. Kar je super. Če seveda ne pretiravaš s tem. Če si ne vzameš čas in ne greš popoldne tudi malo na svež zrak in se malo posončiš (pa ne na Absolutu) ter za nekaj uric pozabiš na vse skupaj. Kar je absolutno cool!
>>Kako deluje Duh ? Zelo enostvano.
Buda, kako moreš biti tako gotov, da veš, kako deluje Duh in potem še tako prostodušno napišeš, da zelo enostavno. Vse to si seveda prej nekje prebral in tvoj um je potem iz tega izcimil neko teorijo, ki jo sedaj poizkušaš sholastično preparirati in iz tega izvleči nov konstrukt z lastno dodano vrednostjo.
>>Vsi vemo,da imamo v svojem sistemu sedem
>>glavnih čaker ( sedem Palčkov), ki se vrtijo v eno smer.
Vsi vemo? No Buda, jaz tega recimo NE VEM. Malo si sicer domišljam, da razumem. O čakrah in o vrtenju govorim. Sem že slišal o tem, poslušal predavanja, tudi bral (v kakih rožnatih knjigicah na 300 straneh), a mi obstoj česa takega ni še nihče dokazal. In se ni nihče niti ni trudil, da bi mi dokazal. Samo vsi govorijo o tem, kot o nečem samoumevnem. Kot bi govorili o jetrih, ledvicah in o črevesju. Od kje prihaja vse to? Ja, starodavna modrost da je to. Saj vemo, za zbiralce relikvij in starin je vsaka stvar brez patine ničvredna, tako kot je vsaka neumnost s patino že kar božja beseda.
S sedmimi čakrami je podobno kot s sedmimi palčki. Še nihče ni dokazal njihovega obstoja. Je pa Sneguljčica zelo lepa pravljica, in te, kot mnoge druge pravljice, motivira za bolj spodobno in nenazadnje bolj znosno življenje.
Vseeno pa priznam, da nekatere stvari delujejo. Če narediš kakšno jogijsko vajo ali vajo za oči. Pa recimo pozdrav soncu. To je dobra telovadba. Sem nekaj časa prakticiral tibetanske vaje, da bi se začel pomlajati in da bi se moja pleša spet spremenila v pragozd. No, pa sem se res malo pomladil. S plešo sem se nazadnje sprijaznil, saj so bili plešasti tudi Buda, Gandi in Dalaj Lama. Pa sem se potem naveličal in počasi prešel na običajno telovadbo (sklece, počepi, predkloni in druge mistične figure, ki smo se jih naučili v socialističnih telovadnicah) in sem se počasi pomlajal še naprej. Zakaj? Zato, ker vsaka telovadba deluje! Tibetanci so odlična finta, da spraviš svojo zaležano rit v pogon oziroma - s tisto prvo »antiderviš« vajo najprej v malo hitrejšo rotacijo. Skupaj z ritjo se seveda potem obračajo tudi čakre, najbolj silovito prva, kot bi bila prilepljena s salom okoli riti. In zakaj Tibetanci delujejo? Zato, ker so čudežni! Tako kot so čudežne vse diete, kjer zmanjšaš kalorični vnos ali dosežeš, da telo porabi več kalorij za prebavo, kot jih je sposobno pridobiti iz hrane. Vse naravne stvari so čudežne, ker je Narava čudež. Iskati kake druge čudeže, izven Narave, pa je v resnici čudaško.
Ja čakre - lahko bi bile tudi elipse, sveti obroči, lahko bi jih bilo 13 ali 15 in ne sedem, saj med vsako osnovno čakro vedno lahko stisneš še kako novo, na katero potem prilepiš nov pomen in funkcijo. Bolj kot poskušaš razložiti stvari (kako delujejo – po sistemu vzroka in učinka, in iščeš vzorce, ki se ponavljajo, ter to gneteš v nek sistem, bolj si v osnovi znanstven, pa če to zanikaš ali ne. Med vedo in znanostjo ni tako velikih razlik, kot se zdi. Kot tudi med zahodno in vzhodno medicino. Zelo drugačen je samo sistem poimenovanj. In včasih interpretacij. In običajno se zaplete prav tu.
In kako je z vrtenjem? Vrtijo, da se … čakre. A sploh veš, kaj je to vrtenje? (O tem imam, priznam, zelo strojniško predstavo.) Ali gre morda samo za nihanje? Utripanje? Kako določiš središče vrtenja? Kako določiš smer vrtenja? Kaj je tisto, kar se vrti, in kaj miruje? Energija, delci, fluid XY omega, zum zum žarki ? Kako izmeriš vse to? Kako izmeriš frekvenco? In amplitudo? Lahko pa samo bluziš o vsem tem … najbolj zanimivo je, da lahko brez zmote bluziš na različne ali celo na nasprotne načine. Sem bil na tečaju refleksne terapije, pa mi sam inštruktor prizna, da en kitajski velemojster uči, da naj se pri masaži s palcem prst obrača v smeri urinega kazalci, drugi kitajski velemojster pa uči ravno obratno. In oba imata stik z višjo duhovnostjo in prejemata inštrukcije od Absoluta. (In oba dobro kasirata. Eden kasira obračanje palca v levo, drugi obračanje palca v desno. In seveda oboje pomaga. Malo mistike pa seveda ne škodi, ker bi si sicer ljudje začeli domišljati, da to ni nobena znanost.)
Še o Sokratu. To, kar je govoril Sokrat, pa ljudje sploh nikoli niso povsem razumeli. Se je atenski modrec že v osnovi trudil, da je govoril kar se da nerazumljivo. Lahko da je bila tista njegova domislica, da ve samo to, da nič ne ve, samo Platonova izmišljotina, ali pa samo izbruh nevoščljivosti do (drugih) sofistov, ki so mogoče o nekaterih stvareh vedeli več ali so imeli boljši občutek za prakso. Težko je soditi. Sokrat je bil v resnici kar pameten človek, samo težko je vedeti, kaj je v resnici mislil in govoril; Platon ga je pograbil, tako kot je Pavel pograbil Jezusa in iz njega napravil legendo. Legende so se od nekdaj dobro tržile. Tudi zato se ljudje tako radi sklicujejo na minule avtoritete in mesije. Ljudje pač raje verjamejo besedam nekoga, ki ne živi več in ga sploh nikoli niso poznali, kot pa svojemu sodobniku, ki je še tako zelo živ in prav nič metafizičen v svoji prozaični pojavnosti. Hočem reči tudi, da ko govorimo o Sokratu ali o Jezusu, v resnici nikoli ne govorimo o originalu, marveč vedno le o kopiji kopije kopije.
Tako je tudi Jezus vsaj v nekaterih obrisih samo neka popačena kopija Sokrata. In mogoče je, da je bila zaradi Sokratove domislice o ne-vedenju skovana osnovna doktrina krščanstva, ki uči, da je bebavost prvi korak do zveličanja in razsvetljenja. Sokratov dobronamerni dvom je metastaziral v brezpogojno vero, v svoje nasprotje torej. Vsako helensko domislica, ki so se jo dotaknili Pavlovi kristjani, se je spridila v gnilo nasprotje. Le tako je bilo mogoče v tristo letih razkrojiti in osvojiti Rim ter se prebiti do pontifikata.
>>Ozrimo se okoli sebe in videli bomo ljudi, ki z notranjo,
>>včasih nerazložljivo močjo prenašajo udarce usode,
>>medtem ko t.im. veliki pa počijo in padejo na kolena
>>že ob najmanjšem prepihu. Napuh se pač zelo hitro razblini.
Ja, Buda, se strinjam – lažje preživiš, če verjameš. Zelo preprosto. Predispozicije za vero ali če hočeš za religijsko doživljanje sveta so lahko tudi evolucijska prednost – na nivoju posameznika in na nivoju skupnosti. Večina teh mehanizmov se sproži pod zunanjimi pritiski. To vemo iz vojn, naravnih ujm (delovanja višjih sil) in iz ostalih kriz. Tisto, čemur pravijo višje spoznanje, ki naj bi nas doletelo po božji milosti, je samo posledica genetske nagnjenosti. Tako kot smrtni gon. Ljudje z močnejših strahom v nevarnih okoliščinah lažje preživijo. Nekje pomaga pogum. Vera pomaga skoraj vedno. Predvsem tistim, ki jo tržijo. Nekje pomagajo oblački dima. Narava potem skozi generacije (preživelih) poskrbi, da ostane tisto, kar je za preživetje genov optimalno. Neka optimalna kemija v možganih. Te je strah smrti? Ali res samo iščeš višjo resnico? Ko se ti zdi, da si jo našel, ti je takoj laže. Sprožijo se kemični procesi, ki ugodno delujejo na fizično delo in prijetno božajo živčne končiče za ugodje. In nazadnje je vse odvisno od tega, koliko potomcev boš zaplodil. Če bi bilo drugače, bi celibatisti že zdavnaj preplavili svet in človeštvo bi bilo že zdavnaj »poduhovljeno«.
Metuljčki so lepi, a vendarle so tu samo zato, da se oplojujejo in odlagajo jajčeca. V osnovi. To je mehanizem. Osnovno gibalo. Agens. Dokler se ni pojavil Darwin, je bilo bistvo očem skrito.
Lahko pa, da je tudi zelo drugače. Tudi prav. Vsaka rezerva razlage lahko pride še kdaj prav. Vse za boljše počutje. In če je vse tako, kot si predstavljaš ti, potem je to, vsaj na prvi občutek, krasno.
Toda, je dobra utvara kaj bolj resnična od slabe utvare?
p.s.:
Mislim, da je znanost, kljub mnogim zlorabam in zablodam, še vedno edina, ki lahko obrzda človeški napuh, ker je samoomejujoča in je dvom vgradila v osnovno logiko svojega razmišljanja. In Darwin je eden izmed tistih znanstvenikov, ki je s svojim življenjem in delom pokazal, kaj pomeni potrpežljivo zbirati dokaze, kaj pomeni tisočkrat dvomiti vase, in kaj pomeni biti v resnici skromen in ponižen pred Naravo ter pogumen hkrati.
Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj.
Prispeval/a: Fredi dne torek, 24. februar 2009 @ 21:28 CET
Včasih so bli lepi časi, smo se zafrkavali in tud sedaj se, torej čas obstoja je zmeraj lep in pravi čas še nas čaka, moment, ki si ga ni možno zamislit, ve ljubi Bog in verjamem Vam, da bo fajn.
Se spomnim, da sta potrkali tud dve jehovki in prisrčno vstopili v naš mali brlogec.
Stali sta pri mizi, kjer sem se glih učil.
Mislil sem se vstat in odit v drugo sobo
Fredi, počakaj malo, toti gospe mata sigurno kaj lepega za povedat tud tebi
Sem ju pogledal in sta pokimali
Lep poba si
Dobro, se lahko grem zdaj tja učit, prosim
Pa lepo tud prosiš, to pa je res lepo, še lepše kot, če si lep in grdo govoriš
Kdo tak govori
Ti tak lepo govoriš
Aja, sem mislo, da mislite agli
Eh, res lepo govoriš
Dobro no, boli me patak, grem se učit
To pa več ni lepo
Res
Ja res
Ampak moram se učit, da bom tud lepo govoril
To ja ampak to kar si prej reko ni lepo
Nimam pojma, res gospa, boli me patak za vse ampak moram se učit in zdaj vidim oviro glih med učenjem
Stara mama se je smehljala
Saj pa ni nič slabega mislo z totim skritim pimpekom, le učil bi se rad
Ampak gospa, vi mu ja dovolite, da tak grdo govori pimpek
Fredi al grdo govoriš
Nimam pojma, boli me patak ampak resnično zdaj že čutim s totega pimpeka direkt, da me bo volja do učenja minla
Ja, te bo pa res problem, če še boš kaki cvek zraven dobo, idi se rajši v sobo učit
Hvala na dovoljenju, da se lahko učim toto slovenščino, da bom enkrat znal prav slovensko povedat vseeno mi je, kar delate le ljubite se med seboj
Jehovka je trznila
Prosim, kje si to slišal, si kdaj bral Sveto pismo
Pa, ki se mi te da še to učit, v šoli se učimo iz šolskih knjig, pač tu pa tam še kaki roman preberem
Sta ga slišali, povej kiri doktor roman si bral nazadnje
Alan Ford, pa doktor dolitl risanke gledam
Ni mi znan ta roman, za to risanko sem že slišala od hčerke, ja dobro, boš ti tud malo prisluhno kaj ti želi naš Bog povedat
Kiri te že spet, le en ljubi Bog je Bog ljubi
Res je fantek, resnico si povedal
Nimam pojma, ljubi Bog ljubi vse vas
Res je, bravo, povej še eno resnico, ker vidim, da te naš Bog res ljubi in verjamem karkoli boš sedaj povedal, da bo resnica, ja gospa, on, naš Bog govori preko njega sedaj
Res, te pa Fredi povej zdaj pravo resnico
Prava resnica je, da ljubi Bog ni vaš
Kak to misliš fantek, seveda je naš Bog in mi smo njegove priče
Vi ste priče temu, ki ga omenjate, tak kot ste rekli njegovi ste in on vaš
No te pa je Bog naš in mi njegovi
Nikdar in nikoli ni bil ljubi Bog vaš, ljubi Bog ljubi vse ljudi, ljubi Bog je Bog ljubi vsem ljudem, ni razdeljen, ni lastnina, ljubi Bog je lastnik vsega kar je ustvaril
In kaj je ustvaril, tebe, da tak grdo govoriš in nam kratiš pravico do našega boga, ti si pa res prava baraba, te je kdo našuntal v to
Ljubi Bog ljubi tud vas, vprašanje pa je al vi tud ljubite pravega namreč kakor govorite glih niste na isti frekvenci
Kaki pa te, al misliš, da so le katoliki pravi verniki
Boli me patak, so kaki so, ljubi Bog ve kdo ljubi, ve se kdo je na križu bio hinrihtan
Antikrist prekleti, oprostite gospa kar izletelo mi je iz ust
Ja deklina, tak je to, izletelo je iz srca kar je v srcu
Oprostite gospa, sem sva prišli vas poučit kdo je naš Bog, otrok se pa naj gre učit drugam
On, motita se kakor se moti soseda, ki vaju je poslala, če četa, ker sem kavo že skuhala, jo lahko v miru popijeta in potem vama lahko še šlogam iz kafe šalc, če četa seveda
Nočeva, greva, nasvidenje, ti pa se poboljšaj, pa saj tak ni možno poleg take vzgoje
Ma ( skoraj bi bla izrečena huda kletvica zato sem staro mamo prehitel )
Vse je možno, ljubi Bog ljubi torej kdor ljubi tud pravilno izgovori ljubezen ljubi
Saj se lepo izražaš ampak to ni to, mi vemo resnico in bi jo radi tud vam razodeli
Stara mama dokončala obsedno stanje
Razodela se je resnica, slišali sta kakor sem slišala, ljubi Bog ljubi vse, vas in nas
Ja
Nasvidenje
Nasvidenje gospa in fant
Servus
Tiha jehovka mi je pokimala, sem ji odkimal in se šel učit pravzaprav, ker mi je volja do učenja minla brat roman Alan Ford
Bob se mi je smilil kakor tud vsi tajni člani podzemlja.
Ja, ni razlik, vsi smo ljudje, kdor pa hoče bit jehovec, pa naj bo.
(Pravzaprav hočem reči, da mogoče Bog ni tako zelo človeški.)
Verjamem.
In verjemi, da si marsikdo lasti kar ni njegovo.
Jezus Kristus je na križu umrl tud zate Marko.
Ljubi Bog ljubi tud tebe.
Lep pozdrav
Golobček, ki pikira
Prispeval/a: MC dne torek, 24. februar 2009 @ 22:29 CET
tole sem prebral od začetka do konca. Sem se moral zelo osredotočiti, a sem se pretolkel skozi. Malo sem se tudi nasmejal. Imaš nekaj prefinjenega občutka za ironijo in tudi za situacijsko komiko. Alan Ford je pustil svoje sledi. Lepo si povedal tole zgodbo. Všeč mi je tisto, ko govoriš o tem, kako si nekateri, kar lastijo boga za svojega boga. Vsaj nekaj moraš priznati, da ateisti tega ne počnejo. Dobra misel. Samo tisti nesrečni Kristus na križu z zadolžnico me malo moti. Pa saj je množica drugih ljudi še veliko bolj trpela kot on. Še tisti dve barabi, ki sta mu delali družbo na Golgoti, sta se mučili dlje časa. Pa še bolj sta trpela, ker sta bila brez upanja.
Verjetno bi šlo tudi brez tega, kaj praviš? Brez vsega tega odkupninskega mrcvarjenja, mislim. In brez občutka krivde za nazaj in za naprej. Predstavljal si, da bi se tvoji starši pustili križati pred tvojimi očmi zaradi tvojih izvirnih (namišljenih) grehov, in zaradi tistih grehov, ki jih sploh še nisi storil in jih veretno nikoli ne boš. Kako bi se počutil kot otrok? Meni se zdi, da bi takšno sadistično predstavo staršem zameril do konca življenja.
Še 999-krat, Fredi, samo še 999-krat ... pa ti bo uspelo ali pa mu bo uspelo, če skromno predpostavimo, da si ti samo orodje v Njegovih rokah.
:-)
Lepo se imej
»Njegova kri na nas in na naše otroke!«
Prispeval/a: Fredi dne torek, 24. februar 2009 @ 23:45 CET
Pozdravljen Marko
Eden od hudodelcev, ki sta visela na križu, ga je preklinjal in mu govoril:
»Ali nisi ti Mesija? Reši sebe in naju!«
Drugi pa mu je odgovoril in ga grajal:
»Ali se ti ne bojiš Boga, ko si v isti obsodbi?
In midva po pravici, kajti prejemava primerno povračilo za to, kar sva storila;
ta pa ni storil nič hudega.«
In govoril je:
»Jezus, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«
In on mu je rekel:
»Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju.«
Ljubi Bog odpusti greh vsakemu človeku kdorkoli se v srcu pokesa.
Človek, ki se ni pokesal v srcu za storjen greh ampak le zasmilil samemu sebi pa lahko le samemu sebi odpusti kar si pač lahko odpusti.
Mogoče zaslepljenost v zlo.
Kdo je bolj trpel?
Osupnil je od groze in začel trepetati.
Rekel jim je:
»Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite!«
In šel je malo naprej, se vrgel na tla in molil, da bi šla, če je mogoče, ta ura mimo njega. Govoril je:
»Aba, Oče, tebi je vse mogoče!
Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!«
Ob šesti uri se je stemnilo po vsej deželi do devete ure.
Okrog devete ure je Jezus zavpil z močnim glasom:
»Elí, Elí, lemá sabahtáni?« to je: »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?«
Ko so nekateri, ki so tam stali, to slišali, so govorili:
»Ta kliče Elija.«
Brž je stekel eden izmed njih, vzel gobo, jo napojil s kisom, nataknil na trst in mu ponujal piti.
Drugi pa so govorili:
»Pústi, poglejmo, če ga pride Elija rešit!«
Jezus je spet zakričal z močnim glasom in izročil duha.
In glej, zagrinjalo v templju se je pretrgalo na dvoje od vrha do tal.
Zemlja se je stresla in skale so se razpočile.
Ko so stotnik in ti, ki so z njim stražili Jezusa, videli potres in kar se je zgodilo, so se silno prestrašili in govorili:
»Resnično, ta je bil Božji Sin!«
Do potresa ni kar tako prišlo.
Zavedaj se, da ljubi Bog dela vse kar koli se dogaja na totem svetu in v vesolju.
Jezus Kristus Božanski Sin je umrl.
Ni dež padal ampak se je zamračilo, kakor se očetu zamrači pred očmi kadar vidi smrt sina.
Groza poudarjena z potresom.
Ljudje trpijo odkar živijo izven Raja, eni manj drugi bolj.
Iz 53
Kdo bo veroval, kar smo slišali,
nad kom se je razodel GOSPODOV laket?
Pognal je kakor mladika pred njim,
kakor korenika iz suhe zemlje.
Ni imel podobe ne lepote, da bi ga hoteli videti,
ne zunanjosti, da bi si ga želeli.
Bil je zaničevan in zapuščen od ljudi,
mož bolečin in znanec bolezni,
kakor tisti, pred katerim si zakrivajo obraz,
je bil zaničevan in nismo ga cenili.
V resnici je nosil naše bolezni,
naložil si je naše bolečine,
mi pa smo ga imeli za zadetega,
udarjenega od Boga in ponižanega.
On pa je bil ranjen zaradi naših prestopkov,
strt zaradi naših krivd.
Kazen za naš mir je padla nanj,
po njegovih ranah smo bili ozdravljeni.
Mi vsi smo tavali kakor ovce,
obrnili smo se vsak na svojo pot,
GOSPOD pa je naložil nanj
krivdo nas vseh.
Bil je mučen, a se je uklonil
in ni odprl svojih ust,
kakor jagnje, ki ga peljejo v zakol,
in kakor ovca, ki umolkne pred tistimi, ki jo strižejo,
in ne odpre svojih ust.
Iz zatiranja in iz obsodbe je bil vzet,
kdo premišlja o njegovem rodu?
Kajti bil je odrezan iz dežele živih,
zadet zaradi prestopka mojega ljudstva.
Dali so mu grob pri krivičnih,
gomilo pri bogatem,
čeprav ni storil nobenega nasilja
in ni bilo zvijače v njegovih ustih.
GOSPODU je bilo po volji, da ga stre z bridkostjo:
če dá svoje življenje v daritev za greh,
bo videl potomce in bo podaljšal svoje dni,
GOSPODOVA volja bo uspevala po njegovi roki.
Za muko svoje duše bo videl luč, se sitil,
s svojim spoznanjem bo moj pravični služabnik
opravičil številne,
njihove krivde bo naložil nase.
Zato mu bom številne dal v delež,
mogočne bo delil kot plen,
ker je dal svoje življenje v smrt
in bil prištet med prestopnike,
nosil pa je grehe številnih
in prosil za prestopnike.
Tud zate.
Izvirni greh je izmišljotina.
Če rečemo, da smo brez greha, sami sebe varamo in resnice ni v nas.
Vsak človek greši.
Križanje ni bla sadistična predstava ljudem, ki so v srcih želeli ubijat.
Ljubezen ljubi ljubezen in ljubezen ljubi ljudi.
V njem, po njegovi krvi imamo odkupitev, odpuščanje prestopkov po bogastvu njegove milosti.
Že podobe nebeških reči morajo torej biti očiščene s takimi žrtvami, nebeške reči same pa z žrtvami, ki so od teh boljše.
Kristus namreč ni stopil v svetišče, ki bi ga naredila roka in bi bilo le odtis resničnega, ampak v sama nebesa, da se je zdaj za nas pojavil pred Božjim obličjem, tudi ne, da bi sebe večkrat daroval, kakor véliki duhovnik hodi v svetišče vsako leto s tujo krvjo.
Ko bi bilo tako, bi moral od začetka sveta večkrat trpeti.
Tako pa se je razodel enkrat ob koncu vekov, da je prek svoje žrtve odpravil greh. Kakor je ljudem določeno enkrat umreti, nato pa pride sodba, tako se je tudi Kristus enkrat daroval, da je odvzel grehe mnogih.
Drugič pa se bo prikazal brez greha, v odrešenje tistih, ki ga pričakujejo.
Sam se v srcu odločaš al pričakuješ odrešenje ali ti je vseeno.
Čas se pa izteka tud tebi.
Lep pozdrav
Gosenica in Metulj
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 25. februar 2009 @ 09:28 CET
MC!
Nič ne de, če me imaš za telebana, saj to tudi sem, ampak jaz se tega vsaj zavedam. Nisem pa Buda, kot me naslavljaš in tega se zavedam še bolje. Pa poglejva:
Kako je lahko Duh absoluten, če je vse relativno ? Vse na tem svetu, kar je od tega sveta je relativno. Duh priahja k nam iz nekega drugega Sveta, Sveta enosti, torej ne more biti relativen.
Praviš ,da si razočaran nad mojim mnenjem? Ja kaj si pa pričakoval ? Končno in vsemogočno Resnico ? Od mene? Homo Sapiensa ? Razočaranje pripiši sebi, saj je vsako razočaranje posledica napačnega pričakovanja vsakega posameznika.
Darwin in njegovo potrpežljivo dokazovanje evolucije. V duhovnem pomenu ima pojem Evolucija čisto drugačen pomen. Ni zraslo na mojem zelniku, prebral sem v "Tajnem Nauku", H.P. Blavatske:
Involucija je proces pogrezanja Duše v Materijo in je v stari Zavezi opisan kot odhod Abrahama in njegovih iz Kanaanske dežele ( obljubljene dežele) pa vse do suženjstva v Egiptu. Evolucije v duhovnem pomenu pomeni proces zapuščanja materije in je v Stari zavezi opisana kot odhod iz Egipta v oblčjubljeno deželo, Kanaansko deželo. Celotna pot duše je orisana tudi s simbomom "Merkurjeva Palica".
Praviš,da si nad mano razočaran, ker imam samo mnenje, nimam pa znanja. Praviš tudi, za znanstveniki niso vehementni. Da, znastveniki imajo znanje, oni vedo kako : se uničuje Ozon, oni vedo kako je treba zastrupiti vodo, zrak in zemljo, oni vedo, kako se onemogoči žilvjenje na planetu zemlji. Oni vedo, kako s pomočjo znanja in tehnologije vladati drugim in jim onemogočati drugačno življenje. Da, da, oni res niso vehementni, kaj ne da ne ?Do takšnih ugotovitev in realizacijo le teh jih ni pripeljala vehemenca pač pa ljubezen do bližnjega in skrb do človeštva. Oh MC.............
Ampak v svojem pustnem razpoloženju si prezrl najpomembnejši stavek v mojem razmišljanju :
Znanost lahko pripelje znanstvenika do meja, ko se zamisli nad svojim početjem in spozna, da pravzaprav nič ne ve. In zato sem zelo vesel prispevka, pod katerim se pogovarjava. Naj poizkusim razložiti.
Psiho-analiza pravi,da se "nezavedno vedno nahaja na površju". Ne vem ali je to rekel Lacan ali kdo drug, pa saj ni važno, važno , je da pričujoči prispevek raz-odeva dogajanje znotraj njegovega avtorja. Kot znanstvenik, se je zamislil nad svojim početjem in išče odgovor drugje. Začel se je spogledovati s tako-imenovano duhovnostjo, kar se vidi iz prispevka. Počasi hodi po mostu od znanosti, k duhovnosti. To mojo slutno potrjuje tudi dejstvo, da je izdal knjigo o modercih tega sveta.Tudi zahodnega.
Gosenica je počasi začela spoznavati,da nima več kaj "papcati" ter s tem uničevati, kar pomeni, da se je proses "zabubljanja" počasi le vendarle začel. In kot pravi Morfeus: "Poti nazaj več ni".
Naj zaključim z razmišljanejm o knjigi, kjer avtor opisuje življenje modecev ter navaja po svojem izboru izbrabne citate. Najprej, kaj si nasploh menim o citatih ?
Poglejmo prirodoslovje. Farmacevti ugotovijo, da neka sestavina-učinkovina v neki rastlini deluje zdravilno. Začenjajo s pridobivanjem koncentrata te učinkovine in jo prodajajo kot zdravilo.Pozabljajo pa,da so jo vzeli ven iz njenega kontekstva, znotraj katerega deluje zdravilno -samo v kombinaciji z ostalimi sestavinami, za kar je poskrbela t.im. narava sama. In isto je s citati. Spomni se samo prerekanj ne le politikov in novinarjev, temveč tudi t.im. razumnikov, ko se obesijo le na en stavek, eno izjavo izven konteksta in jo sesujejo, kar se da.
Glede omenjenih citatov, bom poizkusil postaviti dve nasprotni trditvi.
1. Meni lastna trditev in stališče, ki odgovarja moji osebni poti:
Citati, iztrgani iz konteksta notranjega življenja modreca so zavajajoči, saj gre za modrost, nastalo na njegovi osebni izkušnji in s tem je izraz njegove poti. Da bi nosilec duše nek citat doživel kot modrost, bi moral sam prakticiati pot, na kateri je ta citat nastal. Opazovani in razumljeni s stališča drugih niso nič drugega, kot sanjarjenje Ega o sanjah Duše. In to tuje, ne svoje.
2.Meni nasprotno stališče
Sanjarjenje o sanjah duše, magari tuje, se hako tako močno dotakne Človeka ( H. Sapiensa) ,da se le-ta zave, da ima tudi sam dušo in se temu posledično tudi poizkuša le-nje ovesti ter dotakniti nejnih sanj. Ta dotik pa lahko pripelje nosilca duše na POT osvoboditve le-te.
Po omenjeni knjigi sodeč, se je njenemu avtorju to tudi zgodilo. Začel je iskati svojo dušoa, da bi zaznal nejne sanje in jih poizkušal pomagati uresničiti. Zaradi tega, kar se je zgodilo njemu, in se lahko zgodi tudi bralcem, se postavljam na nasprotno stran in zagovarjam sebi in svoji poti nasprotno stališče :
Berite knjigo in spoznavajte modrosti v njej. Mogoče boste nekega dne našli tudi lastno modrost.
Zaključujem z željo, mojo lastno, seveda zelo subjektivno,saj temelji na mojem mnenju, ki ni niti najmanj objektivno,da bo le-ta znanstvenik ostal na mostu, kjer bo pustil za sabo vlogo Mačehe in njenega znanja, ki poizkuša duši preprečiti njene sanje ( Duša :nekega dne bo pome prišel princ) ter da bo postal Palček, ki jo bo čuval vse do prihoda Princa, ki jo bo odpeljal tja, kjer je doma.
Juda I.
Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj.
Prispeval/a: osh-kosh dne sreda, 25. februar 2009 @ 13:01 CET
,,Jezus Kristus je na križu umrl tud zate Marko.
Ljubi Bog ljubi tud tebe.,,
tale zrtev jezusa se mi ne zdi glih posrecena.
zakaj?
po moje se je lahko zrtvovati za druge, ce ves, da bos na koncu vseeno resen in ne bos nic izgubil.jezus kot bozji sin( po tvoje ) je vedel da ga bo oce resil(da ne bo ga pustil umreti ) in ce to ves, res ni tezko ,,glumit,, zrtvovanje,saj nic ne izgubis.ce pa nimas kaj izgubiti je lahko tvegati.
ali se motim?
Kdor upa si upa
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 25. februar 2009 @ 14:09 CET
Daj, da gre ta kelih mimo mene, vendar ne, kar jaz hočem, ampak kar ti!
Misliš, da se je Jezus Kristus z navdušenjem žrtvoval tud zate?
Ljubi Bog Vaša volja je bla izpoljena.
Čao
V slogi je moč
Prispeval/a: MC dne sreda, 25. februar 2009 @ 14:30 CET
Izšel sem od Očeta in prišel na svet, spet zapuščam svet in grem k Očetu.
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 25. februar 2009 @ 14:42 CET
He he, dobra ateistična interpretacija trpljenja in odrešitev človeštva.
Verjetno bolj prisegaš na domačo linijo razumevanja življenja.
Izpolni pričakovanje, če te mogoče zanima.
(http://www.deathclock.com/)
Čao
Kdor upa si upa
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 25. februar 2009 @ 15:00 CET
Da Fredi, Jezus se je s veseljem in navdušenjem žrtvoval tudi zanj.
Juda I.
V slogi je moč
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 25. februar 2009 @ 15:04 CET
MC!
Se vidi pri tebi, da je danes pepelnična sreda.
Tako kot se je včeraj videlo,da je pust in sta s Fredijem obujala spomine na ne-smrtnega Alana Forda.
Juda I.
Izšel sem od Očeta in prišel na svet, spet zapuščam svet in grem k Očetu.
Prispeval/a: MC dne sreda, 25. februar 2009 @ 15:07 CET
Ostalo mi je še malo več kot 1.485.962.000 sekund.
Ni tako slabo.
http://www.atheistbus.org.uk/highres2.jpg
p.s.:
Fredi, mislim, da oba približno enako tvegava. Kaj pa, če te po smrti v nebesih ne čaka milostni Jahve, ampak Alah ali morda celo Baal ali Peor. Ali, če je Bogu vendarle ljubša intelektualna poštenost, kot pa slepa ali celo hlinjena vera?!
Pepelnična sreda
Prispeval/a: MC dne sreda, 25. februar 2009 @ 15:11 CET
;-)
»Izpolnjeno je.«
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 25. februar 2009 @ 15:11 CET
Jezus Kristus se je žrtvoval na križu tud zate brez navdušenja in veselja, le izpolnil je svoje poslanstvo.
Maš mogoče kaki problem z razumevanjem biblije?
Čao
»Izpolnjeno je.«
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 25. februar 2009 @ 15:17 CET
En sam. Le kako je prišla tebi v roke?
Juda I.
Dal jim bom srce, da me bodo spoznali: da sem GOSPOD.
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 25. februar 2009 @ 15:20 CET
Pozdravljen Marko
Poznam ateistično finto iz Londona.
Kdor slepo veruje le sebi je pač slepec.
Ljubi Bog čaka na svoje otroke.
Logika kdor hlini ljubezen oziroma vero v ljubezen bo pač dočakal usodo milni mehurček.
Kratko.
Čao
Kamor je prišel napuh, je prišla tudi sramota, modrost pa prebiva s skromnimi.
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 25. februar 2009 @ 15:24 CET
Reši se svojega problema.
Štartaš lahko z I.
Čao
Kamor je prišel napuh, je prišla tudi sramota, modrost pa prebiva s skromnimi.
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 25. februar 2009 @ 15:30 CET
Fredi!
I. ni moj problem temveč tvoj, saj ne veš, kaj pomeni. In to kar ti ne veš, je tvoje breme , ne moje.
Juda I.
Oglje je za žerjavico in drva za ogenj, prepirljivec pa za podžiganje spora.
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 25. februar 2009 @ 15:48 CET
Si pa res hecen.
Odkrito povem, da mi ni do zbadanja sicer pa izvoli kakor želiš.
Sam si raztolmačil glih I.
In me iskreno boli patak.
Ok?
Lep pozdrav
Oglje je za žerjavico in drva za ogenj, prepirljivec pa za podžiganje spora.
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 25. februar 2009 @ 15:51 CET
I. je meni ža itak raztolmačen, saj veš od kod. Če te pa boli patak, lepo prosim, pojdi čim prej k zdravniku, po možnosti k specialistu za patke. Pa javi, ko boš f-redi.
Juda I,
Kdor tipa otipa tip al pa patak
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 25. februar 2009 @ 16:09 CET
Se ve kdo je prvi prislonil ( I. po Iškariotu? ), se spomniš?
Mogoče ni jasno ampak je vedno lepo vreme četudi dežuje.
Brez skrbi le verjemi, da ljubi Bog ljubi.
Zato in glih zato me boli patak za I.
Čao
Kdor tipa otipa tip al pa patak
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 25. februar 2009 @ 16:14 CET
Mene pa ne boli za tvojo ubogo patko, zato prosim ,čim prej k zdravniku. Saj veš , najprej zdravje , potem ostalo. Jezus je tudi najprej vse ozdravil, šele nato odrešil.
Juda I.
Kralj iz Nazareta
Prispeval/a: MC dne sreda, 25. februar 2009 @ 16:15 CET
Kaj se zgodi, če odpadeta dva I-ja?
Fred, ne se zajebavat z I-ji!
Kralj iz Nazareta
Prispeval/a: Boris Kononenko dne sreda, 25. februar 2009 @ 16:23 CET
Fred,
je šel po-sred
padel je v ...........
s svojim Patkom vred.
Bogi Patak.
Juda I.
Sovraštvo zbuja prepire, ljubezen pa pokriva vse napake.
Prispeval/a: Lario dne sreda, 25. februar 2009 @ 16:47 CET
kar toljago v roke, bombe v žepe, nož za pas, čik med lape pa udri po musličih, pedrih, nigrih itn (še kaj bi našel lahko iz tvoje bogate zakladnice, tvojih nadvse ljubečih izrekov proti drugače mislečim).
Mogoče ti bo uspelo najti še kakšno prijazno besedo za tvojega soseda, brata, Slovenca, Balkanca, Evropejca, Zemljana (s kakšnimi poniževalnimi besedami bi recimo popljuval Kitajce).
LP
Lario pa spet po svoje po Homo ( sapiensko ), he he
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 25. februar 2009 @ 17:04 CET
Priznam, da si do sedaj še edini na totih pozitivkah, ki me z zafrkancijo spraviš v dobro voljo.
Dobre volje v srcu ljubi Bog ljubi.
I.N.R.I.
Iesvs Nazarenvs Rex Ivdaeorvm
Jezus Nazarenski Kralj Judov
Brez jemanja in dodajanja je kar je Jezus Kristus Božanski Sin.
Lep pozdrav
Gosenica, Metulj in dobro zamotan Kokon
Prispeval/a: MC dne sreda, 25. februar 2009 @ 21:18 CET
Telebani, Juda, so neke vrste začetniki, Karl May bi jim rekel Greenhorni. V odnosu do Absoluta, kot ga poskušamo definirati, smo torej telebani vsi, ampak telebani v naslovu niso bili mišljeni tako, še manj kot naslovilo nate osebno. Verjetno je samo slučaj, da Telebana in Talibana loči samo ena črka, se pa človek težko upre asociaciji. Spet nič osebnega, Juda, pa tudi če bi bilo tako mišljeno, ne more biti pomembno, ker se tega itak vsega zavedaš. Tako kot se je Sokrat ;-)
>>Kako je lahko Duh absoluten, če je vse relativno ?
>>Vse na tem svetu, kar je od tega sveta je relativno.
>>Duh priahja k nam iz nekega drugega Sveta, Sveta enosti, torej ne more biti relativen.
Spet neki drugi svetovi. Kaj si mislim o dualizmu, sem ti že povedal. In o sklepanju apriori tudi. Razčlenimo tvojo trditev oziroma sklepanje:
1.) Naš svet je relativen in neenoten
2.) Duh prihaja iz nekega drugega sveta, ki je svet enosti
3.) Duh torej ne more biti relativen
4.) Duh je torej absoluten
Tole izpeljavo bi ti zavidala celo Anzelm in angelski dohtar Akvinski. Kaj pa recimo tole:
1. Vse na tem svetu je relativno
2. Torej je tudi Juda, ki je od tega sveta, relativen
3. Jaz nisem Juda
4. Torej nisem relativen
5. Torej prihajam z drugega sveta
6. Torej sem absoluten (Nič ne obstaja izven mojega uma. In ti, Juda, si samo privid!)
Če obstaja kaj absolutnega, potem je to kvečjemu absolutna bedarija! Pa še ta je relativna glede na to, iz čigavih ust prihaja.
>>Praviš ,da si razočaran nad mojim mnenjem?
>>Ja kaj si pa pričakoval ? Končno in vsemogočno Resnico ?
>>Od mene? Homo Sapiensa ? Razočaranje pripiši sebi,
>>saj je vsako razočaranje posledica napačnega
>>pričakovanja vsakega posameznika.
Izraz razočaranja je bil samo retorična figura, ki namiguje na to, da najina misel pač nekoliko divergira. To bi lahko razumel. Sem spet razočaran nad tabo ;-) Se pa strinjam s teboj (kar bi po obratni logiki pomenilo, da nisem razočaran) , da je - resnično, in ne retorično -razočaranje vedno posledica naših napačnih pričakovanj. Zato (si) Homo Religious tudi ustvarja takšna pričakovanja, za katera ve, da jih ni mogoče preveriti. Temu bi lahko rekli tudi posmrtna garancija ali v ljudskem religijskem žargonu nebesa.
>>V duhovnem pomenu ima pojem Evolucija čisto drugačen pomen.
V duhovnem pomenu imajo VSI pojmi in ne samo evolucija drugačen pomen. In lahko imajo isti pojmi tudi sto različnih pomenov. Po potrebi, pač. Bistvo duhovnosti je zmešnjava. Zato se v duhovnosti tako rado opleta z Resnico. Nič te zmede in ustavi tako kot Resnica. Ko se soočiš z Resnico, si preprosto paraliziran. Višja kot je Resnica, bolj si ohromljen. A še ne štekaš? Poslednji bodo prvi. Blagor ubogim na duhu. Glejte s srcem. Bistvo je očem skrito. Slepi bodo spregledali. Vem, da nič ne vem. Na vso to bolj ali manj lažno skromno nevednost, ki te vedno ščiti pred neprijetnim »zakaj«, nalepiš še veliko nalepko z napisom Resnica. Lahko je to tudi Absolut, Svetloba, Bit ali kaka druga fina besedica iz ezoteričnega Blefsikona. Na koncu se pokaže, da je velika večina duhovnosti samo posledica gnusa na dejanskostjo. Opij. Minimalistično po Marxu. In prodajalci opija se pač prilagajo povpraševanju. Od tu potem izhaja več Resnic. Več artiklov za različne okuse.
>>Involucija je proces pogrezanja Duše v Materijo in je v stari
>>Zavezi opisan kot odhod Abrahama in njegovih iz
>>Kanaanske dežele ( obljubljene dežele) pa vse do suženjstva v Egiptu.
Involucija in evolucija, he, he, he … Odhod iz Egipta v obljubljeno deželo kot evolucija … he, he, krasna metafora. Mogoče, če evolucijo razumeš na najbolj vulgaren način - kot boj za obstanek in življenjski prostor. Lepa evolucija, ki se še danes nadaljuje v Gazi. Metuljček cekinček z auro, ki bruha rakete in bombe.
>>Praviš,da si nad mano razočaran, ker imam samo mnenje, nimam pa znanja.
Kar zadeva znanstvenika, ki se spogleduje z duhovnostjo in piše knjige o tem. Kaj na rečem? Pravzaprav me to niti najmanj ne moti. Duhovnost je tudi lep hobi. Lahko bi pisal pesmi. Lahko bi slikal. Lahko bi postavljal maketo miniaturne železnice. Najslabše je, če je človek fahidiot. Šalo na stran; mogoče je doktorja Kononenka osebna izkušnja pripeljala do tega, da si s svojim znanjem in z umskim naporom in z obstoječimi razlagami ni znal razložiti določenih stvari, ki so se mu pripetile. In sedaj (mislim, da še vedno kot znanstvenik, in to mu štejem v čast) poizkuša počasi prodirati v neznano, neraziskano področje. Verjamem, da je težko, še posebej, če se strogo držiš pravil stroke. O težavah, ki nastopajo pri tem, lepo piše tudi sam v svojem članku. Tudi zato domnevam, se sedaj sprošča z duhovnostjo, ki je manj prisilna v tem smislu, ampak ima človek nazadnje še vedno lahko dober občutek, da je sledil samemu sebi pri iskanju resnice ali če hočeš pri iskanju naravnih zakonitosti. Verjetno je ocenil, da se bo resnici lažje približal, če k njej pristopi še z drugega konca.
Še o znanosti in o znanstvenikih. Znanost, o kateri govoriš ti Buda, seveda ni Darwinova znanost. Ni Einsteinova znanost. Ni Newtonova znanost. Znanost je v prvi vrsti iskanje odgovorov na vprašanja, zakaj so nekatere stvari takšne, kot so. Šele nato pride praktična implementacija tega. In tudi potem ni nujno, da je izraba znanosti takšna, kot jo želiš prikazati ti. Drži pa, da se znanstveniki ne »ukvarjajo« z ljubeznijo do bližnjega, razen v redkih primerih, ko je ljubezensko čustvo samo predmet njihovega raziskovanja. Znanstvenika v tem primeru zanima predvsem ZAKAJ ljubimo. Enako kot ga lahko zanima zakaj sovražimo.
Ne ljubi se mi naštevati vseh dosežkov znanosti, ki so pripomogli k splošnemu napredku, tudi zato ne, ker ljudje napredek ocenjujejo zelo subjektivno, ampak včasih se nam nekatere zadevice zdijo kar samoumevne in jih sploh ne opazimo. Že samo zato, da si midva lahko na enostaven način takole izmenjavava besede preko interneta, je potrebna »cela znanost«. Lahko bi se šla tudi daljinski reiki, prenos misli ali kako drugo obliko vudu komunikacije, ampak potem sploh ne bi potrebovali več »duhovnega« internetnega portala, predvsem pa jaz ne bi nikoli opazil reklame za mestne dereze in ajurvedsko zobno pasto. Če bi ljudje vedeli (niti ne razumeli) kaj se skriva za škatlo, ki ji preprosto rečejo računalnik, potem bi hitro nehali bluziti in si domišljati, da so že kar pametni in razsvetljeni, če so se na pamet naučili kakšne »barve« je kakšna čakra.
Seveda je lahko, na to tudi sam večkrat opozarjam, znanost veliko nevarnejša in bolj škodljiva od vsake - tudi najbolj dogmatske religije. Znanost ima namreč velikansko, malodane univerzalno množico vernikov. Pa ne mislim na tiste redke posameznike, ki razumejo in verjamejo v znanstvene metode. Znanost je danes postala nekakšne »trade mark« za trženje vse mogoče krame. V takšno znanost verjamejo celo Talibani in Mormoni. Ko pride do simbioze velekapitala in znanosti, je tudi iskrene znanosti, ki preverja in popravlja sama sebe, hitro konec. Potem je takšni »znanosti« še teže priti do živega. Najslabša je torej znanost, ki je dogmatska in se sama spremeni v religijo. (Precej značilen primer je zahodna medicina s svojimi dogmami.) Ampak potem to ni več znanost, pa četudi opleta z »znanstveno dokazano« resničnostjo.
Sedaj pa nisem več prepričan, da se mi še ljubi pisati naprej … čeprav se zavedam, da ti še nisem odgovoril na vse tisto, kar sem se sprva nameril.
Bo že še čas. Nihče ne pobegne kar tako iz Matrice.
Lepo se imej.
Gosenica, Metulj in dobro zamotan Kokon
Prispeval/a: Boris Kononenko dne četrtek, 26. februar 2009 @ 14:27 CET
MC!
Matrica je nastala dolgo pred izumom računalnika. Nastala je istočasno z izgonom Človeka iz Raja, kar je imelo za posledico nastanek tako famoznega Homo Sapiensa. Matrica ni nič drugega , kot njegov ( zasužnejno-vodeni in usmerjani) način zavedanja sebe in sveta. In ravno zato so tvoje besede tako prekleto resnične :
"Nihče ne pobegne kar tako hitro iz Matrice". Če bi bila le-ta vezana na računalnik bi bilo kaj lahko. Če se spomniš Neo-tovega prebujenja, ti je kaj hitri jasno,da ne gre za računalnik in medmrežje, temveč nekaj veliko hujšega in nevarnejšega.
Juda I.
Juda I.
Dobro zamotana babuška
Prispeval/a: MC dne četrtek, 26. februar 2009 @ 15:44 CET
Matrica je stara približno toliko, kot je stara človeška civilizacija. Civilizacija pa je v bistvu samo tehnična izpeljava gospostva oziroma odnosa gospodar-suženj. In to je vse. Vsiljuje se nam zasužnjeno-vodeni in usmerjani način zavedanja sebe in sveta, kot si lepo zapisal. Jaz k temu ne bi prideval kake mistične ali celo religiozne navlake, ker je potem to lahko samo še nova zastranitev v taisti model usmerjanja. Kot bi si izmisli še eno babuško, ne znotraj, ampak okoli že obstoječe. Lahko ji rečeš tudi Absolut, ampak je še zmeraj samo babuška.
Dobro zamotana babuška
Prispeval/a: Boris Kononenko dne četrtek, 26. februar 2009 @ 15:45 CET
MC!
Kaj meniš, kje delujejo in raziskujejo znanstveniki ? V Matrici ali izven nje ?
Juda I.
Dobro zamotana babuška
Prispeval/a: MC dne četrtek, 26. februar 2009 @ 16:04 CET
Dobro zamotana babuška
Prispeval/a: Boris Kononenko dne četrtek, 26. februar 2009 @ 16:08 CET
T
orej bi lahko pritrdil trditvi, da znanstveniki so-ustvarjajo Matrico ? Da so-ustvarjajo utvaro ?
Juda I.
Dobro zamotana babuška
Prispeval/a: MC dne četrtek, 26. februar 2009 @ 16:12 CET
Dobro zamotana babuška
Prispeval/a: Boris Kononenko dne četrtek, 26. februar 2009 @ 16:19 CET
Kdo pa je ustvaril svet, v katerem je živel Neo, preden je ponj prišla Morfejeva ekipa ?
Kdo pa je ustvaril stroje, ki so bili odvisni od človeka in njegove izdihane energije ? Vrač ali znanstvenik ? In kdo je človeka pripel na zavednje , da ni pripet na izkoriščanje s strani strojev ?
Juda I.
Dobro zamotana babuška
Prispeval/a: MC dne četrtek, 26. februar 2009 @ 18:39 CET
(svojega) problema ne boš rešil, če boš krivdo zanj naprtil znanstvenikom. Človek, ki je obtolkel prvi kamen in ga preoblikoval v pestnjak sicer še ni bil znanstvenik v današnjem pomenu besede, je pa že postavljal osnovo za svet robotov, interneta, brezžičnih povezav. Vse, kar je sledilo pestnjaku homo erectusa je le akumulacija in vedno bolj intenzivna izraba praktičnih - tehničnih znanj. Danes pač živimo v tehnicističnem svetu, ki je sposoben učinkovito, kot še nikoli doslej, ljudem prikazovati iluzije ali simulakre. Simulakri ljudem omogočajo, da živijo ali podoživljajo tuja življenja, ne pa svojih lastnih. Simulaker na površini kaže videz bivajočega, toda s tem le skriva nebivajoče v svoji notranjosti. Iluzije (simulakre) so prodajali še v času, ko znanost sploh še ni obstajala. Velike predstave za množice so vedno slonele na izkoriščanju tehnologije. Zato, da izkriviš realnost oziroma, bolje rečeno, da narediš dober »mimesis« resničnosti, vedno potrebuješ tehnološka sredstva. Vloga znanstvenikov je torej kolateralna. Srednjeveški človek, ki je vstopil v mogočno gotsko cerkev in si ogledoval živopisane freske s podobami pekla in nebes, je bil podvržen podobni psihološki obdelavi kot današnji človek pred televizijskim sprejemnikom ali v kinodvorani, čeprav si slednji celo domišlja, da ni vraževeren. Igra je podobna. Ni problem v tehnologiji. Lahko se tudi zadaneš z navadno travo, ki jo posadiš v doma na vrtu. V tem je še komaj kaj tehnologije in znanosti. In predvsem - tehnologija je del realnosti in realnost preoblikuje. Ne spreminja in modulira samo podob, ki jih vidimo, marveč tudi samo resničnost. Ljudje, ki so pobegnili iz Matrice, živijo v Zionu. Zion ni rajski vrt, ampak je »jebena« tehnološka realnost. Ljudje v Zionu niso osvobojeni od tehnologije. Rajski vrt se nahaja znotraj Matrice. V Matrici je »življenje« lepše. Beg iz Matrice je v resnici samo odločitev za svobodo. Ni odločitev za boljše. Je Odločitev. Stroji in ljudje se ločijo v eni sami stvari – v svobodni volji. In samo v tej svobodni volji je človek božanski. Seveda, samo toliko časa, dokler ne začne verjeti, da je svobodna volja dana od boga. Paradoks svobodne volje je v tem, da ta izgine v tistem trenutku, ko ti zunanja avtoriteta z nasveti »olajša« izbiro. Ali, ko sama izbira namesto tebe in te naposled zgrda ali zlepa prisili, da izbereš (Srednjeveška različica). Ali, ko ti daje občutek, da LAHKO izbiraš, čeprav v resnici izbiraš med enim in istim (Novodobna tehnicistična različica). Tako deluje Matrica. Zato tudi je matrica.
Dobro zamotana babuška
Prispeval/a: Boris Kononenko dne četrtek, 26. februar 2009 @ 20:28 CET
- spoznavanju resnice, kot trdi avtor članka ?
- zamegljevanju le-te, kot je razvidno iz tvojega razmišlljanja o Matrici ?
Znanost : Raziskujmo in spoznavajmo ta svet, ki je realnost in stvarnost
Duhovnost : Ta svet je utvara, zapustite ga čim prej.
Če to primerjam z zgodbo Matrica ugotovim, da znanost služi olepševanju resnice in zakrivanju dejstva o resničnem izkoriščanju njenih prebivalcev, ter izboljšavi le tega ( izkoriščanja namreč), medtem ko Morfeus in njegova ekipa, kot Duh iz svojega sveta hodijo v Matrico ter budijo posameznike in jih odrešujejo utvare. Zion ni cilj, kamor Morfeus in njegovi poizkušajo popeljati prebujene, je le prehodna oblika organiziranosti, kot je bila pri Katarih znotraj RKC sveta. Ta zasilna organiziranost je šele vodila v proces dokončne osvoboditve, kar pa seveda s strani izkoriščevalcev ni zaželeno, zato so Zion iskali in hoteli uničiti, kot so RKC masakrirali Katare. Kaj je to v vladarjih, da ne dovolijo odhoda tistim ki hočejo iti ? Mislim,da ti film daje zelo neposreden odgovor, le malo obrni razmišljanje. Pot osvoboditve nikoli ni bila lahka, to so odkrito govorili vsi odposlanci,pa ne zaradi poti same, temveč tudi in predvsem onemogočanja le-te s strani tistih, ki se za POT niso odločili.
Da bi naprtil krivdo znanstvenikom ? Oni so seveda popolnoma nedolžni. Niso izumili ne strupov, ne atomske bombe ( njenega izumitelja se postavlja na oltar znanosti) niti sistema, ki ga popularno imenujemo (prosto po Orwelu) "Big Brother". Ko je Nikola Tesla ugotovil kaj dela, je to nehal početi. Šel je v osamo in premišljeval o tem, kaj je storil.
Praviš, da znanost edina onemogoča vehemenco, saj dovoljuje dvom. Meni se bolj zdi, da jo še kako zelo omogoča in razpihuje, saj ne dovoljuje dvoma o svoji vsemogočnosti podobno kot nekoč RKC. Že to, da trdijo, da so objektivni je vehemenca "par exelance"- pardon če sem narobe črkoval. Praviš tudi, da je znanost omogočila napredek. Razultat je seveda na dlani : sadje polno teških kovin, zastrupljen zrak v pljučih in kontaminirana voda v krvi. Bravo znanost, zelo objektivno in popolnoma brez napake.
Kaj res ne vidiš kaj znanost počne ? S svojim t.i.m napredkom onemogoča tisti način življenja, ki je potreben,da bi Homo Sapienas prišel do modrosti. Omenjeni avtor članka v knjigi modrecev govori o njihovi modrosti. Da bi prišli do modrosti, moramo najprej živeti na način, ki nam bo omogočal uvid v modrost, znanost pa ravno to onemogoča. Tu je ves "keč" tako enostavno razviden, da bolj bit ne more. Katari so se zato organizirali v svoje skupnosti po načelih Platonove "Države",d a bi lahko dosegali modrost in osvoboditev v duhovem pomenu. RKC je to onemogočala,pa ne samo njim. In ker danes to en more več početi RKC, počne znanost s t.im. napredkom.
Črna Atlantida je bila potopljena ravno zaradi znanosti, ki je onemogočala duhovno življenje, Bela je preživela ( Angleško Otočje, Nordijsko področje) ter nadaljevala duhovni proces na t.im. Zemlji.
Zato sem vesel, da se je našel nek znanstvenik, ki je začel iskati modrost in ne znanje. In upam,da bo šel po mostu naprej in da ne bo obstal tam, kjer stoji zdaj.
Zato povnovno pravim : berite to knjigo, spoznavajte tuje modrosti, mogoče boste nekega dne odkrili tudi svojo lastno.
Pa ne pozabite : Big Brother.....................
Juda I.
Dobro zamotana babuška
Prispeval/a: MC dne četrtek, 26. februar 2009 @ 21:14 CET
očitno se nisva ujela in tudi precej drugače razumeva film, o katerem sva se trudila razpravljati toliko časa. Takoj ko bom imel čas, se bom še enkrat potrudil, da ti pojasnim zadeve in malo "poseciram" tvoj zadnji tekst, čeravno tvegam, da se bova potem samo še bolj oddaljevala. Si pač preveč fiksiran na osnovno idejo, ki vidi v znanosti prapočelo slabega oziroma odtujitve, če te prav razumem.
Zaenkrat mogoče samo zelo preprost izziv na tvojo trditev:
>>Da bi prišli do modrosti, moramo najprej živeti na način,
>>ki nam bo omogočal uvid v modrost, znanost pa ravno to onemogoča.
Kakšni so tvoji osebni ukrepi, kako ti živiš ali nameravaš živeti v prihodnje, da ti bo omogočen »uvid v modrost«? Na kakšen način se boš izognil znanosti, da te ne bo onemogočala pri tem? Prosim, če našteješ nekaj svojih konkretnih aktivnosti oziroma dejanj. Poudarek na dejanjih seveda in ne morda na miselni telovadbi, ki vključuje prebiranje ezoterične sholastike.
Daj Cesarju
Prispeval/a: Boris Kononenko dne petek, 27. februar 2009 @ 08:28 CET
MC!
Odgovor ti je dal v filmu Neo sam.. Mislim na zaključek trilogije v zadnjih kadrih filma "Matrix Revolution":
"Daj cesarju, kar je cesarjevega in daj Bogu, kar je Božjega".
Povedano po domače : telo ( s svojo zavestjo vred- Mr. Smith) pripada materialnemu svetu in s tem znanosti, Duša pa Dušno-Duhovnemu svetu.
In Neo-tu je to uspelo.
Juda I.
Znanost spotike
Prispeval/a: MC dne petek, 27. februar 2009 @ 13:06 CET
Poglejva, kako je s tem. Za izhodišče bom uporabil kar tvoj »izbruh«:
>>Praviš tudi, da je znanost omogočila napredek.
>>Razultat je seveda na dlani : sadje polno teških kovin,
>>zastrupljen zrak v pljučih in kontaminirana voda v krvi.
>>Bravo znanost, zelo objektivno in popolnoma brez napake.
Kako spoznaš oziroma veš, da je sadje polno težkih kovin? Najbrž ti tega ne prišepnejo nadangeli iz pete dimenzije. Da izmeriš prisotnost težkih kovin v sadju, potrebuješ nek merilni inštrument in metodo, podprto s tehnološkim procesom – potrebuješ torej ZNANOST. Kako sploh prideš do sadja – recimo do jabolk, ki se pojavljajo že v »raju«. Če slučajno ne veš, jabolko sodi med kulturne rastline, ki jih je vzgojil človek s pomočjo križanja. To pomeni, da je Geneza že v osnovi zgrešena. Jabolko je »ustvaril« človek in ne morda Jahve s čarobno palčko. Jabolko je torej proizvod ZNANOSTI. Enako velja skoraj za vso hrano, ki jo danes uživaš, četudi je povsem brez pesticidov in težkih kovin. Da si lahko v svojih presojah, kaj je bolj ali manj škodljivo, kolikor toliko objektiven, potrebuješ ZNANOST. Takih in podobnih primerov bi lahko naštel, kolikor bi hotel.
Znanost ni boljša (bolj objektivna) od duhovnosti zato, ker ne bi delala napak. Brez napak so samo Sveto pismo, Koran in vse tiste modre knjige, ki jih priporoča Kononenko, če v to verjameš. Razvoj znanosti pa temelji predvsem na proučevanju lastnih zmot. In na nenehnem preverjanju lastnih resnic. Na popravkih. Na adaptacijah. Na naključnih odkritjih. Na slepih rokavih. Zato lahko govorimo o evoluciji znanosti.
Namesto vuduističnih knjig, ki vidijo odrešitev v transcendentalnemu bluzenju in počitniškemu teleportiranju iz realnosti, bi bilo veliko bolje, če bi ljudje prebrali kako knjigo ali besedilo Antona Komata, ki sicer tudi zelo rad uporablja simbole ( Zaton Prometejeve dobe) in ga odlikuje na trenutke izredno poetičen in simbolni jezik, ampak ostaja vseeno trdno na tleh (na zemlji – v prsti – med deževniki, gljivami in mikroorganizmi), predlaga konkretne rešitve in opozarja na konkretne napake; ves čas ostaja znanstvenik (v oblasti razuma). Je znanstvenik (biolog), ki opozarja na domišljavost znanosti. Večina sodobne znanosti na žalost temelji na redukcionizmu. Specializacija pa je povzročila, da se je človeku izmuznil globalni uvid, holistični pristop, da na ekosistem ne gleda več celostno - kar seveda nima nikakršne zveze z bluzenjem o kakem nematerialnem Absolutu. Komat govori tudi o simbiotskem človeku. To seveda še zdaleč ni človek, ki bi se odpovedal znanosti in tehnologiji. Je človek, ki poskuša razumeti Naravo. Še zmeraj predvsem s pomočjo Logosa.
>>Črna Atlantida je bila potopljena ravno zaradi znanosti,
>>ki je onemogočala duhovno življenje, Bela je preživela
>>( Angleško Otočje, Nordijsko področje) ter nadaljevala
>>duhovni proces na t.im. Zemlji.
Če ne bi omenjal resničnih zemljepisnih pojmov, bi mislil, da gre za uporabo prispodobe. Pa očitno res verjameš v pravljico o potopljeni Atlantidi. No, potem bi lahko verjel tudi v Noetovo barko in vesoljni potop. Ne bom te niti vprašal za dokaze, ker vem, da jih ni. A veš, da je guru mistično ezoterične psihoanalize – Jung – verjel, da lahko knjige na njegovi knjižni polici eksplodirajo. Koliko mi je znano, so vse ostale cele. Ohranile pa so se neumnosti, ki jih je vanje zapisal. Podobno kot Atlantida.
Še o Katarih. V odnosu do vesoljne katoliške cerkve, ki je že po definiciji vseobsegajoča (vesoljna) in hoče VSE (je torej dogmatsko absolutistična), je Katarska ločina na moč podobna Zionski skupnosti. Na nivoju simbolov se primerjava vsiljuje kar sama. V resničnosti pa je bila Katarska skupnost samo oblika religije, ki je vključevala sistem pravil, na osnovi katerih se je oblikovala skupnost. Taka skupnost je delovala kot meniško kastni sistem. Temeljila je na staroperzijskem dualizmu in na manihejstvu, ki ni veliko drugačno od filozofije katolištva, kjer se med seboj spopadajo angelske trume in Luciferjeve zverinice. Katari so odvrgli marsikatero cerkveno dogmo in šarlatanski ritual, seveda so potem to zamenjali s svojim obredjem in s svojimi čudaštvi. Skupnost se pač zmeraj artikulira znotraj neke postave, ki ne more biti drugačna, kot povsem človeška. Tudi v najbolj sožitni skupnosti, mora veljati nek kodeks, ki takšno simbiozo sploh zagotavlja. V svojem času so bili Katari seveda revolucionarna - hipijevska skupnost. Tisto, kar se lahko naučimo od Katarov, je struktura notranje organizacije, model, ki bi bil – v neki modernizirani varianti, lahko še vedno uspešen. Ne pa nujno. Če bi se Katarom uspelo ohraniti, bi bila človeška zgodovina in današnji svet nedvomno drugačen. Mogoče malo boljši. Ne pa nujno.
Katari so izgubili vojno. Zmagala je močnejša in neprimerno bolj brutalna sila. Kar je papeški falangi uspelo pri Frančiškanih zlepa, je šlo pri Katarih zgrda. Ampak - leta 1452 se je Hagia Sophia spremenila v mošejo. In tudi Lutrova fanatična protestantske herezija z občutkom za realpolitko je zdržala pritisk. Porajale so se nove sile in se ohranile do danes. Če bi se kolo zgodovine obrnilo malo drugače bi to lahko bili tudi Katari in bi potem oni namesto protestantskih fanatikom naselili novi svet. Močno pa dvomim, da bi v tem primeru bile ZDA danes zelo drugačna država. Verjetno bi vseeno kovali novce, na katerih bi pisalo, da zaupajo v boga. In še bolj dvomim v to, da danes ne bi živeli v tehnicističnem svetu in s podobno hipoteko ekoloških in socialnih problemov.
Podobno zgodbo kot pri Katarih lahko odkrijemo tudi pri Esenih, judovski skupnosti oziroma verski ločini, ki jo danes idealizirajo mogoče še veliko bolj kot Katare. Tudi kot ločino miru, najbrž zaradi asketskega vegetarijanstva. Eseni so bili tudi ali predvsem vojaška skupnost (kar najdbe v Kumranu potrjujejo). Skupnost je temeljila na nenaravni celibatistični askezi, eshatologiji, mistiki in mesijanstvu. Tako pri Esenih, kot pri Katarih, se pojavljajo tako imenovani »čisti«. V obeh primerih gre za ambicijo, da se vzpostavi neko izstrelišče (star gate), neka platforma oziroma infrastruktura, ki bo razsvetljenega posameznike izstrelila v nebeške višave. Faraonska logika z manj materialnimi sredstvi in za večje število izbrancev. Ostali pa naj se seveda jebejo ali naj počakajo na svojo tisočo reinkarnacijo. (Eseni so seveda neprimerno bolj dogmatska in ekskluzivistična skupnost od Katarov)
Če poenostavim - s pomočjo ritualov (iniciacij, krsta, zakramentov, polaganja rok, molitve, mantranja, meditacije) se ni mogoče rešiti iz Matrice. Učinkuje pa lahko vse to zelo terapevtsko, saj gospodar potrebuje kolikor toliko zdravo delovno silo (baterije z dovolj dolgo življenjsko dobo). Zato so tudi tisti »odrasli zarodki« v Matrici tako dobro preskrbljeni. Pravzaprav jim nič ne manjka. Razen svobodne volje. Matrica je ultimativna izpeljava kapitalistične proizvodnje in čas je že, da udeležbo na duhovnih delavnicah začne plačevati zavod za zdravstveno zavarovanje.
p.s.:
Na moja konkretna vprašanja seveda nisem dobil konkretnih odgovorov. Od tistih, ki se "ukvarjajoz duhovnostjo", jih težko dobiš, tako kot jih težko dobiš od šlogarjev in astrologov.
»Daj cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.«
V rimskem cesarstvu to ni bilo težko, ker je bil cesar bog, tako da je moral biti celo Pilat zadovoljen z odgovorom. In tudi Jezus bi se čisto fino izvlekel iz tiste godlje, če bi imel spodobnega advokata in bi bila politična situacija v Judeji manj razgreta . Poncij je bil pač oportunistični pragmatik, ki je žrtvoval nedolžnega, zato da je pomiril čandalo in preprečil uničevanje družbene (cesarjeve) imovine. Že tako je bil svojem šefu v Rimu v nemilosti. Jaz človeka povsem razumem. Tudi za Poncija bi lahko rekli – ecce homo!
No Juda, kaj pa če Bog noče nič zase? Kaj če ni gol samo cesar, marveč je gol tudi Bog. Kako ločiš med cesarjem in Bogom? In če čisto na kratko odmisliš Boga, kako sploh poravnaš dolgove na cesarjevi strani? Ali s tem, ko varaš cesarja, varaš tudi Boga? S takimi in podobnimi vprašanji se lahko igračkamo do onemoglosti – in potem pišemo filozofske in teološke knjige. Ali pa pokamo vice. Ampak jaz še vedno ne vem, Juda, kaj si dal cesarju in kaj si dal Bogu? In kje te je pri tem zmedla ali onemogočila znanost.
V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.
Prispeval/a: Fredi dne petek, 27. februar 2009 @ 14:32 CET
Pozdravljen Marko
Dvignil si me od šaha z jabolko, he he.
Kje piše o kaki japki v bibliji?
Sadno drevo so lahko tud hruške oziroma marelice al res?
»Z vseh dreves v vrtu smeš jesti, le z drevesa spoznanja dobrega in hudega nikar ne jej!
Kajti na dan, ko bi jedel z njega, boš gotovo umrl.«
Raj je duhoven in kar bereš je duhovno spoznanje, ki ga razumejo ljudje katere vodi Sveti duh.
Jabolko so si izmislili tisti, ki so videli v sadju le jabolko zato so tud slikali slike z jabolko v roki po navodilu in direktivi duhovnikov, ki jim je bila duhovnost vidna le kot jabolko v gobcu svinje.
Da pa sedaj lahko papaš jabolko pa se lahko zahvališ le in edino ljubi Bog Vam.
Bolj težko, da bi se našla kaka drvica od Noetove barke ampak iščejo jo ljudje, ki gledajo in razumejo biblijo le iz znanstveniga vidika.
Kakor šesti pravzaprav sedmi dan počitka.
Vse je duhovno in razumno srcu.
Katari, vesoljna rimo katoliška cerkev, Eseni, i.t.d., spomni se marsikdo si prisvaja kar ni njegovo.
Tud duhovnost se prisvaja kao tak je in nič drugače.
Matrice se boš rešil, ko boš ugotovil, da matrice sploh ni.
Si le ujetnik svojih misli, odmisli in zamisli, da res resnično obstajaš tud brez misli, ki te zasužnjuje v matrico svojih misli.
Bodi svoboden v duhu in telesu in predvsem srcu.
Svoboden duh je ljubezen.
»Daj cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega.«
Svoboden duh plačuje tud davke, se pokorava razumnim zemeljskim zakonom, da živi v bratski skupnosti z ljudmi, ker ljubi svobodno ljubezen ljubi Bog v miru srca.
V rimskem cesarstvu se je car imel v napuhu svojega carjevanja za boga.
Po domače bil je razcartan od ljudi.
Jezus Kristus bi se lahko v tren oka izvlekel iz bilo katere zemeljske situacije le, če bi tak hotel sam.
Ali pa pokamo vice.
Le kdo si je vice izmislil?
Mogoče ta, ki je tud strogo resno mislil na vice, vicotekar, ker si je lahko le izmišljeval svojo resnico, da se bo zabubil v vicah in poletel iz vic kot metuljček v paradiž sanj.
Resnice ni možno zapisat, če ni resnica v srcu pravzaprav, če ni roka vodljiva z resnico, ki ljubi ljubezen - resnico.
Res je in preveri kaj pomeni amen.
Se strinjam, da je bolje pokat vice.
Lep pozdrav
Konkretni odgovor
Prispeval/a: Boris Kononenko dne petek, 27. februar 2009 @ 14:35 CET
Dobil si konkretni odgovor, čeprav si ga prezrl, mogoče prehitro in preplitvo prebral,a nič ne de.Še je čas.
Res je znanost ugotovila, da je jabolko zastrupljeno, ampak ga ja najprej zastrupila sama, kar tako rad pozabljaš.
Neo se je zavedel, da nič ne pripada njemu, temveč da v sebi nosi dva svetova. Enega ponazarja njegovo telo z Ego ( Jaz) zavestjo- Mr.Sith in drugo Trinity, duša. Vse kar lahko naredi je le, da obema da prosto pot.
- Za Ego in telo velja : Prah si in v prah se povrneš.
- Za dušo velja :Kdor ni ponovno rojen od zgoraj, ne bo videl Nebeškega Kraljestva.
Spomni se zaključka, kako se Trinity ponovno rodi od zgoraj, ko zagleda med zadnjim letom lepoto , v katero se bo vrnila. Neo ji da prosto pot in jo noče več vezati nase, telesu in Egu pa ravno tako. Oba "umreta" na Križu. Ego ( ki ga Neo spusti vase) inTrinity. Edini , ki ser umre in se razbilni v Nič je Neo sam, ko spozna,da je to njegova usoda , da je Homo Sapiens narjen le zato, da "Cesar dobi, kar je Cesarjevo in Bog, kar je božje". V tem dejanju vsak iskalec najde svoj dokončni mir.
Je Trinity umrla ? Je Sokrat res umrl ? Je Jezus sploh umrl ?
Trinity je umrla za ta svet, kar pomeni, da je odšla v drugega. Sokrat lepo sam reče : Odhajam k Bogovom. K Bogovom MC, se pravi na Olimp med večno žive in ne v Had med mrtve. To je bistvena razlika. Na križu umre Jezus, iz groba vstane Kristus. "
"Kdor življenje izgubi zaradi mene, ta ga ja našel".
MC, predlagam, da zaenkrat bodi dovolj, vsaj z moje strani je tako. Kot si sam ugotovil, venadrel častiva iste bogove in rada hodiva v naravo. Čaka nas lep vikend in sam bom kar precej v naravi. Kar se tiče diskusije, se mi zdi posrečena, saj je Trilogija Matrix kar pravšnja zgodba o odnosu, ki ga nakazuje prispevek, pod katerim se pogovarjava: Znanost in duhovnost.
Kot mi je znano, je g. Iztok Petek n povedal serijo prispevkov znanstvenika, avtorja omenjenega članka kar pomeni, da bi priložnosti za nadlajevanje razgovora več kot dovolj.
Lepo vreme je več kot vabljivo, zato odhajam in peljem na pašo tako Ego kot Dušo, saj imata oba pravico do življenja in nista čisto nič kriva, da so ju naredili.
Tudi tebi želim lep vikend in hvala za razgovor, se že veselim novega. Iskreno te pozdravljam s komplimenti za res duhovit in inteligenten "duel" v verzih na nekem drugem stolpcu.
Juda I.
V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo.
Prispeval/a: Boris Kononenko dne petek, 27. februar 2009 @ 16:07 CET
Fredi!
Mojega So-govornika MC-ja pa lepo pusti prosim pri miru.
A nisi opazil, kaj je naredil v tem stolpcu ? Kot zagovornik tvorne diskusije, se je, ko je opazil, da sem se več kot odkrito postavil na stran duhovnosti in razmišljal proti znanosti, se je on viteško in zelo inteligentno postavil na nasprotno stran, ter jo branil, kot je vedel in znal, saj je le tako lahko omogočil, da je diskusija pod tem stolpcem sploh stekla. Če on tega ne-bi naredil, diskusije ne bi bilo in članek bi izvenel v prazno.
Priznaj, da je to dobro opravil. Sam mu to priznam, še posebej zato, ker slutim, da je zagovarjal stališče znanosti, ne da bi bilo to njegovo osebno stališče. In to ne zmore vsak.
Bravo MC, zaslužil si si lep vikend:
"Narava ma te rad". Pojdi tja, pa naslednji teden nadaljujeva.
Juda I.