Kakšno je novo znanje?
Vsak od nas globoko v sebi čuti in se vse jasneje zaveda, da je to, kar vemo o sebi, mnogo manj od tistega, kar nam je mogoče o sebi dognati. Ni druge poti kot širjenje in plemenitenje zaznave ter razumevanja – to velja tako za zunanji kot za notranji svet.Ko se lotite raziskovanja sebe, osupnete ob spoznanju, kako revna je sedanja podoba o vas samih. Spoznate, da ste mnogo več, kot ste si znali predstavljati.

A kako bi to vedeli – vzgajali so nas tako, da bi nas čim bolj obvarovali pred tem spoznanjem. Doslej so umetno zadrževali naš duhovni razvoj, kajti z duhovno neprebujenim, s snovnostjo zaslepljenim in zaradi neznanja zelo prestrašenim človekom je zelo lahko manipulirati. Prav zato nam tako znanost kot religije, šolstvo in mediji prave informacije prikrivajo in otežujejo dostop do njih. A čas bo spremenil tudi to. Ta zgodba se zdaj, na začetku vodnarjeve dobe, končuje.

Sodobni človek danes ob vsem svojem tehnološkem znanju ne zna povedati, kaj je življenje in kakšen je njegov smisel. Življenja preprosto ne znamo pojasniti, saj znanost o tem molči. Prepoznavanje resnične narave človeka in razvoj njegove zavesti (njegov duhovni razvoj) sta najpomembnejši nalogi, ki si jo lahko zastavimo. S prepoznavanjem človekove Biti, ki jo dosežemo le s poglabljanjem v zavest, padejo vsi njegovistrahovi, odkrijejo se njegova večna narava in njegove neslutene moči. S takšnim spoznanjem človeka ni mogoče izkoriščati.

Smo pred odločilnim korakom v procesu širjenja spoznavnega obzorja in osvajanja celostnega pogleda na svet. Ponovno odkrivamo področje nematerialnega, bogat svet notranjega dogajanja, ki ga najpogosteje imenujejo »duhovnost«. Toda danes ne potrebujemo nove religije ali vere, okrepiti moramo tisti del človekovega zavedanja, ki skupaj z znanjem o zunanjem svetu tvori celoto človekove spoznave. Do celovitega spoznanja sveta ne moremo priti niti s pomočjo materialističnega nauka, niti s pomočjo verskih naukov in konceptov. Potrebujemo novo teorijo, nov svetovni nazor, ki je prost omejitev sedanjih konceptov in oba - snovni in duhovni svet - združuje v harmonično celoto.

Lepljenka, ki povezujemo znanost in vero, dva v osnovi nasprotujoča si koncepta, preprosto ne deluje več. Nove univerzalne teorije stvarnosti ni mogoče graditi s predstavami in pojmi, ki vključujejo materijo kot izhodišče vsega, in ne z uporabo verskih arhetipov kot so duša, duh ali Bog. Sam sem pri raziskovanju ubral nevtralno pot. Namesto o "duhu" in "duši", izrazov, ki izvirata iz verskih in religioznih konceptov, govorim ozavedanju in zavesti, povsem nevtralnih pojmih, za katera si izključne pravice razlaganja ne lasti nihče. Takšen pristop je tako vernikom kot ateistom sprejemljiv, nazoren in razumljiv.

Novo znanje bo enako prepričljivo razlagalo materialistične in duhovne pojave, s tem pa se bo odprlo zavedanje naših doslej večinoma nepoznanih (duhovnih) moči in darov, ki čakajo, da jih znova odkrijemo. Novo znanje bo omogočilo razumevanje mehanizmov zavesti, delovanja uma, čustev, življenja v nas in naše identitete. Novo znanje bo človeku odpiralo tudi doslej nepoznane razsežnosti ali dimenzije, o katerih zdaj govorimo le v spisih znanstvene fantastike. Omogočilo bo uresničevanje višjih, bolj zapletenih, bolj domišljenih idej ter učenje brez trpljenja. Na dovolj visoki ravni duhovnega razvoja bolečina in trpljenje nista več osnovno gonilo napredka.

Sloviti pisatelj Eckhart Tolle je zapisal misel, nad katero se velja zamisliti: »Miru ne boš našel s spreminjanjem življenjskih okoliščin, temveč s spoznavanjem svoje prave, najgloblje narave. Reinkarnacija ti ne bo pomagala, če v naslednjem življenju še vedno ne veš, kdo si. Vsa beda na planetu je posledica poosebljenega doživljanja 'mene' oziroma 'nas', ki prekrije tvoje bistvo. Če se svojega bistva ne zavedaš več, boš nazadnje vedno povzročil trpljenje. Tako preprosto je to.«

Zahtevna naloga odkrivanja novega znanja mora seči prav do temeljev miselne zgradbe razuma. Lotiti se je treba vseh gradnikov te stavbe in jih prenoviti, da bodo odsevali poglobljeno razumevanje in večjo domišljenost; lahko bi tudi rekli – večjo svobodo. Bolj ko je neka miselna predstava popolna, manj je omejujoča, več svobode ponuja. Svobode v sedanjih konceptih materialnosti in telesa, pa tudi duše, manjka, zato ne morejo podpreti večje veličine človeka.

Spoznanje lastnega bistva – božanske biti v nas – je dragulj v kroni in cilj evolucije. Vrednosti tega spoznanja ni mogoče oceniti, saj iz človeka naredi Človeka, ki se zaveda svoje božanske narave in svoje neločljive povezanosti z Izvorom. Ker tematika ni lahka, se je do poglobljenih spoznanj modro prebijati postopoma, z umom in srcem. Zadnje spoznanje je namreč umu nedosegljivo, ostane le še občutenje.

Sodobnega človeka, ki je vse bolj podoben potrošniškemu robotu, je treba prebuditi iz dremeža ter ga spodbuditi k bolj zavestnemu življenju, k zavedanju svoje božanske narave. Z novim znanjem, dovolj močnim za dvig ravni zavesti, ste kos reševanju tako zapletenih osebnih težav kot na videz nerešljivih civilizacijskih problemov. Z njim boste lahko razsvetlili temo, ki duši življenje v vas in preprečuje vaši duši zaživeti v svetlobi, svobodno.

Nihče razen vas ne more storiti koraka k vaši osebnostni in duhovni rasti. Niz besedil Po poteh zavesti utegne biti pri tem dragocen pripomoček.

Zoran Železnikar

SE NADALJUJE

Vir: www.prisluhni.si