Piše: Aurigo

Na začetku jeseni leta 2010 me je po prebiranju moje knjige Zmajeve črte svitanje ognja preobrazbe nepričakovano napadla neka iskalka duhovne resnice z besedami: »Kaj je Plečnik vedel o zmajevih črtah; če že pišem o teh rečeh.« V tistem trenutku sem ostal brez besed. Prvič zaradi nastopa,….

Tretjič, ker sem Plečnika le naključno analiziral že pred tolikimi leti, da sem na njegove stvaritve povsem pozabil. Četrtič, le kaj bi jaz vedel, kaj je Plečnik vedel o zmajevih črtah. Nikoli se v življenju nisva srečala, kaj šele, da bi spregovorila kakšno besedo na to temo. Le on osebno je poznal, kar je moral vedeti o teh stvareh.

Sicer, če gledamo terminologijo na tem področju, se sam izraz zmajeve črte pojavi v Zahodnem svetu šele okoli leta 1970. Zato Plečnik o zmajevih črtah, po opisu besed: zmajeve črte, verjetno ni vedel nič. Lahko da je Plečnik vedel kaj o energetskih črtah(*1) Zemlje, če smo že natančni pri definiciji.(*2) V Angliji je bilo širši množici to znanje in poimenovanje dostopno šele z angleškim raziskovalcem Alfredom Watkinsom, ki je v knjigi Stare ravne poti iz leta 1925, opisal te energetske linije, kot ravne steze ali leys. Drugi, ki je pred tem namigoval v tistem času je bil protestanski misijonar Ernest Johann Eitel (r. 1838 - u. 1909) na Kitajskem, ki je opisoval kitajsko starodavno znanje feng-shuija v knjigi Rudiments of natural science of China(*3) iz leta 1873. Kaj je Plečnik vedel o zmajevih črtah, je zato zelo težko vprašanje, obsevano s čustvi in mentali posameznika, zato k temu lahko pristaja samo težak odgovor. In včasih je potrebno pri vprašanjih malo več taktnosti in obzirnosti. Zato iskalki sedaj podajam, ta odgovor. Medtem se je odvrtelo nekaj časa po zastavljenem vprašanju in zavrtelo nekaj dogodkov(*4).

Kaj kmalu po tem jesenskem dogodku sem na-ključ-no v knjigarni na knjižni polici zasledil knjigo z mnogimi fotografijami o delih Plečnika: v Ljubljani, Pragi in Dunaju. Knjiga se imenuje: Jožef Plečnik, Dunaj, Praga Ljubljana, avtorji: Hrausky, Koželj.

Presunjeno sem se v knjigi zazrl v fotografijo pozlačene svetilke, v obliki kače, ki se nahaja v cerkvi Antona Padovanskega v Beogradu. Ali ni bogokletno, umeščati kačo za osvetljavo v cerkev v krščanskem svetu? Ali ta svetilka ponazarja višjo modrost? Kajti kača se spušča in ne vzdiguje, v svoji bojevitosti. Spušča se proti tlom, kakor, da bi kazala svojo ukročenost (in modrost). Iskalka naj si torej pri tej svetilki sama odgovori, torej kaj je Plečnik vedel o zmajevih črtah!

Naslednja slika, ki me je presenetila, je bila slika posod na zapornici na Ljubljanici. Le kdo bi dajal posode z dvigajočimi grifoni iz posode na običajno zapornico na reki. Le mojster. So glave grifonov, glave mitoloških pošasti, glave volkov ali glave zmajev? So to glave etruščanskih volkov iz žitne italijanske Voltere, morda glave bajeslovnih bitij, ali glave slovenskih zmajev(*5)? Že v knjigi Zmajeve črte, svitanje ognja preobrazbe, sem na strani 59 podal vprašanje, je morda dal mojster zapornice postaviti z mislijo: »Naj moje vode oplajajo zemljo, preden in ko spustim brano.«

Tukaj ne mislim samo na vodo, ampak tudi energije, ki se ob tem pretakajo ob tej zapornici. Obiščite jo in zaznajte. Pomožno-pomožna zmajeva črta teče ob desni strani zapornice, čez bencinsko črpalko in čez krožno stavbo, ki je vsa v steklu in naprej čez nekdanjo vojašnico. Na drugi strani gre ta pomožna-pomožna zmajeva črta čez center ljubljanske železniške postaje(*6). Iskalka naj si torej pri tej skledi z grifoni ali zmaji sama odgovori, katere živali je postavil v skledo na zapornico mojster in kaj je Plečnik vedel o zmajevih črtah!

Ko sem si vzel čas za slikanje zapornice, sem se še malce sprehodil po drugem koncu Ljubljane, kajti ne na-ključ-no sem odkril še eno Plečnikovo delo.
Vsakič, ko sem zapeljal preko Šentjakobskega mosta v center sem se spraševal, le kateri bedak je postavilo to piramido skoraj sredi ceste. Ko se pelješ po tem notranjem pasu ceste proti Križankam, imaš vedno občutek, da se boš zapeljal naravnost v piramido. No uganite, kdo je bil postavljalec piramide? Piramida je posvečena Žigi Zoisu(*7) in stoji ob Zoisovi ulici. Podobna piramida stoji tudi na rimskem zidu ob Mirju. Piramida je postavljena že davno nazaj, verjetno ob postavitvi ni motila nikogar, niti voznikov, a ko so širili cesto v dva pasova, so naredili majhen ovinek. No mojster te piramide je naš tukaj opisani mojster, gospod Plečnik.

Na tem mestu bomo še malce vpletli našega slovenskega geomanta, ki v svoji knjigi Ljubljanski trikotnik pravi: »Krakovska kapelica igra v spletu dihalne odprtine v Trnovem vlogo magnetnega centra. Njegovo sevanje temelji na izvoru črte vodnega Etra globoko v osrčju lokacije. Vodna črta se odvije v spirali in steče čez krakovske vrtove v smeri proti Križankam, prečka ozemlje Križank in steče po desnem robu Vegove ulice proti Parku zvezda. … Končno priteče skozi zmedo hiš in dvorišč na levi strani Wolfove ulice na trg pred Tromostovjem, prečka Trikotnik treh brez in se nazadnje priključi magnetnim sinicam vodnega toku Ljubljanice. (Ljubljanski trikotnik(*8), 1988:str. 89).

Pri tem opisovanju se je naš geomant precej zmotil in kar precej zablodil, tako kakor s celotno knjigo Ljubljanski trikotnik, ki naj bi ponazarjala potek zmajevih črt po Ljubljani.
Čez piramido na Zoisovi cesti teče pomožna-pomožna zmajeva črta oziroma ena od 16 pomožnih – pomožnih zmajevih črt ali ena od 32 energetskih linij. In kako poteka ta zmajeva črta? Piramida in teče naprej preko fakultete za arhitekturo(*9) in nadalje čez Krakovsko kapelico. Ta kapelica mi je bila vedno misteriozna, sedaj se mi je končno umestila v mozaik ljubljanskih zmajevih črt.

Na drugi strani Ljubljanice pa sami raziščite, kam teče? Je nekaj simbolov, ki vam bodo stvari potrdile, a za to se je potrebno malo potruditi!
Naj sklenem tretje Plečnikov obeležje z vprašanjem, no kaj je mojster vedel o zmajevih črtah, da je na njo postavil celo piramido?!? Piramido, ki je znak prostozidarjev(*10).
Kaj je mojster vedel o zmajevih črtah je enako brezsmiselno vprašanje, kakor je stavek pri šolskem pouku, ko učitelji poučujejo kakor znanja žejne učence, kaj naj bi kakšen pesnik rekel (ali mislil) v svoji pesmi, poeziji. Kaj je mislil ali kaj je vedel, ti lahko pesnik ali mojster pove le sam osebno.

Vse ostalo je (umetniško) transcedentno. A jaz zapišem samo tisto, kar vidim(*11), izkusim na lastni koži, na lastnih očeh, v lastni energiji.
Torej kaj je mojster vedel o zmajevih črtah?; vzemi pot pod noge in razišči(*12)….

Slika 1: svetilka iz cerkve Antona Padovanskega
Slika 2: Marija in luč
Slika 3: zapornica na Ljubljanici
Slika 4: posoda z grifoni
Slika 5: posoda z grifoni - volkovi ali zmaji?
Slika 6: Zoisova piramida, v ozadju fakulteta za arhitekturo
Slika 7: Zoisova piramida
Slika 8: kapelica na Emonski cesti
Slika 9: mati božja v emonski kapelici
Slika 10: obeležje Ljubljane zmaj