V zadnjem času na Italijanski kot na Slovenski strani postaja vse bolj aktualna tema plinski terminal v Žavljah, ki ga pohlepna Italijanska politika želi zgraditi, čeprav je prebivalstvo z obeh strani meje proti tej izgradnji. V kolikor pride, do izgradnje tega terminala ne bodo ogrožena samo človeška življenja zaradi morebitne eksplozije le tega.

Živo srebro, ki ga je stoletja prinašala preko reke Idrijce, Soče in Pada iz rudnika v Žirovskem vrhu v Tržaški zaliv, bo pokazal ob in po izgradnji plinskega terminala svojo moč. Velike ladje, ki bodo prevažale plin k plinskemu terminalu, bodo dvigale iz dna mulj v katerem je tudi med drugimi težkimi kovinami tudi živo srebro. Ta kovina, ki je več stoletij prinašala Idriji »kruh«, bo pokazalo svoje prave zobe.

Že samo zaradi vdihavanja hlapov živega srebra  lahko zbolimo in umremo. Stoletja dolgo so ga uporabljali kot pesticid. Delavci v rudnikih živega srebra imajo izjemno kratko življenjsko dobo, pa še ta je polna trpljenja zaradi raznih nevroloških bolezni. Verjetno ste že slišali za izraz ‘Mad Hatter’ (Nori Klobučar). Izvira iz dejstva, da so klobučarji v 18. in 19. stoletju s pasto iz živosrebrnega nitrata na klobukih preprečevali pojav plesni. Ker so pogosto vdihavali živosrebrne hlape, se jim je velikokrat zmešalo in poslali so jih v norišnico. To je botrovalo nastanku rekla: »Nor je kot klobučar!«

Pozneje se je obrtnikom pridružila še industrija in začela neusmiljeno širiti živo srebro v okolju. Najhuje je, da bo zašel strup iz dna Tržaškega zaliva v vodo  in v prehransko verigo in, tako da bodo z njim zastrupljene vse ribe. Danes je žal že pozabljen grozovit incident v Minamati na Japonskem. V 50. in 60. Letih 20. stoletja je veliko ljudi v Minamati obolevalo zaradi neznane bolezni in umiralo. Tako odrasli kot otroci so imeli zelo hude simptome: progresivno slepoto, gluhost, izgubo koordinacije in izgubo razuma.

Več kot polovica bolnikov je v mukah umrla. Nazadnje so vendarle »odkrili«, da je vzrok teh bolezni in smrti zastrupitev z metil-živim srebrom v ribah, katere so jedli. Ribe polne živega srebra  v Tržaškem zalivu pa bodo, kar naenkrat postale  »zgodba o pobijanju ljudi zaradi pohlepa«.  Veja, na kateri sedimo, jo počasi tudi zaradi neodločnosti slovenske vlade, odnosno pristojnega Ministra, za to področje že  žagamo!

Ko enkrat živo srebro zaide v prehransko verigo, ga iz nje ne moremo več odstraniti. Prehranska veriga pa smo tudi mi sami, saj ko umremo in telo razpade, nas razgradijo bakterije in strup zaide v rastline, pa v živali in tako naprej. Tako z zastrupljenostjo svojega organizma nehote pripomoremo, da se živo srebro še bolj širi. Planet je en sam in vse je povezano.

Zelo težko bi kdo zmogel uspešno dokazati, da te povezanosti ne razume. Se pa zaradi zaslužka(rstva) vse industrije odlično pretvarjajo, da o tem ne vedo ničesar oziroma da njih to ne zadeva. Žalostno, da ne razumejo, da s tem jemljejo življenje, zdravje in sleherno priložnost za bodočnost na tem planetu tudi svojim otrokom.
Dojenčki v Minamati seveda niso jedli rib, so pa ravno tako umirali, saj so ribe uživale njihove mame. Tako so se zastrupili že med nosečnostjo, pozneje pa še materinim mlekom. Za genocid v Minamati nikoli nihče ni odgovarjal.

Danes nam seveda ni potrebno živeti ravno v Minamati, da bi bili tam, saj ga bomo, če se politika na obeh straneh meje ne bo streznila dobili svojega!

ZA ZDRAVO PRIHODNOST NAŠIH OTROK!

Predsednik  Alpe Adria Green:
Vojko Bernard