Spoštovani predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar in minister dr. Peter Gašperšič,
letošnje poletje, drugo najtoplejše odkar obstajajo stalne meritve, nam je zopet pokazalo temno sliko prihodnosti, v katero drvimo. Vrstili so se vročinski valovi, Varuhinja človekovih pravic je opozarjala na pretople prostore, v katerih bivajo mame in otroci v ljubljanski porodnišnici, suša, s katero se je velik del Slovenije soočal že celo leto, pa je prešla v ekstremne razmere.

Ocenjuje se, da bi naj velik delež kmetov izgubil tretjino svojega pridelka in bo zaradi povzročene škode letošnja suša razglašena za naravno nesrečo. Nepopravljive posledice preteklih mesecev morajo biti glasno opozorilo Vladi RS, da potrebujemo ne le strategije prilagajanja na veliko toplejše podnebje, temveč tudi nemudne spremembe v slovenski energetiki, da se izognemu še večjemu opustošenju našega življenjskega okolja. Če bomo namreč še naprej vsako leto skurili skoraj štiri milijone ton premoga, je letošnje poletje šele pokušina neznosnih razmer, v katerih bomo primorani živeti.

Ministrstvo za infrastrukturo je nedavno objavilo predlog Energetskega koncepta Slovenije (EKS), ki bo določal nacionalne energetske smernice do leta 2030, okvirno pa do leta 2050. V dokumentu zeva prepad med deklaracijami o opuščanju fosilnih goriv in spodbujanju obnovljivih virov energije, ter številkami, ki tega ne podpirajo. Povsem nedopustno je, da EKS predvideva kurjenje premoga v Termoelektrarni Šoštanj do druge polovice stoletja (2054), medtem pa zaustavlja razvoj sončne in vetrne energije.

S trenutnimi načrti Ministrstva nam grozi, da bomo izgubili celotno desetletje nujnih sprememb, zaostali v svetovni energetski tranziciji, in se zavestno izognili ukrepanju zoper uničujoče podnebne spremembe. Četudi smo manj kot pred letom dni ratificirali Pariški podnebni sporazum in s tem obljubili odločno rezanje naših emisij C02, Ministrstvo zavrača edini energetski scenarij, s katerim bi dosegli (zgolj) obstoječe podnebne cilje.

Kot predsednik Vlade RS in odgovoren Minister od vas zahtevamo, da v nastajajočem Energetskem konceptu Slovenije jasno začrtate pot pravočasnega opuščanja fosilnih goriv, najprej premoga. Energetski koncept Slovenije mora vsebovati pravično opuščanje premoga do leta 2030 v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom, in zavezo k hkratnemu razvoju sončnih, vetrnih in drugih elektrarn na obnovljive vire, s ciljem, da dosežemo najmanj 40 % delež OVE do leta 2030.

Prehod na obnovljiv energetski sistem ni pravna ali politična razprava - gre za vašo neizogibno dolžnost, da zaščitite prebivalce naše države in ljudi drugod po svetu.

Vodja Greenpeacea v Sloveniji,
mag.  Nina Štros

V vednost:
ministrica za okolje in prostor Irena Majcen,
minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan

Agencija RS za okolje (2017): Zelo vroče in sončno poletje 2017.

RTVSLO (17.8.2017) Posledice suše bodo presegle prag za razglasitev naravne nesreče

Ministrstvo za infrastrukturo. Gradivo za razpravo o oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije, Priloga 1, Priloga 2.

Ministrstvo za infrastrukturo (2017) Energetski koncept Slovenije (Predlog) Priloga 1: Scenariji dolgoročnih energetskih bilanc, str. 5.

Prve analize cilja 1.5 °C kot je vključen v Pariški podnebni sporazum kažejo, da bi morali popolno opustitev rabe premoga v energetske namene v EU doseči do leta 2031. (Vir: Climate analytics (2016) Paris Agreement has put a date on the end of coal-fired power, Climate analytics (2017) Coal phase-out in the European Union)

Edini scenarij v EKS, s katerim dosežemo tudi podnebni cilj na nacionalni ravni - zmanjšanje toplogrednih plinov za 80 % do leta 2050, predvideva namreč 40 % delež OVE do leta 2030.


Komentar k javnemu pismu

Organizacija Greenpeace v Sloveniji je danes na premierja dr. Mira Cerarja in odgovornega ministra dr. Petra Gašperšiča naslovila javno pismo, v katerem opozarja na nepopravljive posledice, ki jih je pustilo vroče in izjemno sušno poletje, ter od slovenske vlade zahteva, da v predlog Energetskega koncepta Slovenije vključi pravočasno in pravično opuščanje premoga do leta 2030 in intenziven razvoj čistih rešitev kot je sončna energija.

Predstavnica Greenpeace v Sloveniji Katja Huš je komentirala:

Četudi si delimo isti planet, se zdi kot da naša Vlada živi v drugem svetu. Ne glede na čedalje bolj ekstremne podnebne razmere, si zatiska oči in namerava kuriti premog v nedogled. Letošnja ekstremna vročina, popolnoma presušena tla in izguba pridelkov, morajo biti jasno opozorilo naši Vladi, da postavi končni rok trajanja premogu, se tega opuščanja loti načrtovano in pravično do delavcev, medtem pa intenzivno gradi sončne in vetrne elektrarne. Kako močno zaostajamo nam kaže absurdna situacija, ko je sredi uničujoče vročine letošnjega poletja TEŠ dosegal proizvodne rekorde, saj so naše reke presušene, sončno in vetrno energijo pa smo vsa ta leta vztrajno ignorirali. Obnovljivi viri energije sicer podirajo cenovne rekorde in energetska tranzicija k čisti energiji se v svetu pospešeno odvija; tako bo še naprej, s Slovenijo ali brez, a če se prehodu ne bomo pridružili, bodo sedanje razmere šele pokušina tega, kar nas čaka.

Letošnje poletje je bilo drugo najtoplejše odkar obstajajo stalne meritve. Vrstili so se vročinski valovi, suša, s katero se je velik del Slovenije soočal že celo leto, pa je prešla v ekstremne razmere. Ocenjuje se, da bi naj velik delež kmetov izgubil tretjino svojega pridelka in bo zaradi povzročene škode letošnja suša razglašena za naravno nesrečo. Slovensko podnebje pa je že danes približno 2 °C toplejše, kot je bilo sredi minulega stoletja.

Da bi se izognili najhujšim posledicam podnebnih sprememb in uresničili cilj Pariškega sporazuma, prve analize kažejo, da bi morala zadnja termoelektrarna na premog v  EU zapreti svoja vrata čez 13 let. A kljub vsem opozorilom in obljubam se slovenska vlada še vedno obotavlja. Pred kratkim je Ministrstvo za infrastrukturo objavilo Energetski koncept Slovenije (EKS) – kažipot razvoja slovenske energetike v naslednjih 20 oz. 40 letih. Trenutni načrti Ministrstva dovolijo Termoelektrarni Šoštanj kuriti premog do sredine stoletja (2054!), grozi pa nam, da bomo izgubili celotno desetletje sprememb - v desetih letih bomo dvignili delež obnovljivih virov energije (OVE) le za 2 %, v primerjavi z dosedanjim trendom, bi dejansko upočasnili razvoj OVE.

V nasprotju z načrtovanim opuščanjem premoga EKS prepušča usodo zapiranja TEŠ prostemu trgu (sistem trgovanja s kuponi C02 ETS). Če usodo kurjenja premoga prepustimo trgu, se lahko zgodi ne le veliko prepočasno opuščanje premoga, temveč tudi, da bo treba TEŠ ugasniti nenadoma, brez ustreznih mehanizmov za zaščito delavcev, kar lahko pomeni velik pritisk na ekonomsko socialni položaj lokalnih skupnosti v neposredni okolici.

Greenpeace je neodvisna globalna organizacija, ki si preko kampanj prizadeva za spremembo odnosov in vedenja, zaščito in ohranitev okolja ter za promocijo miru. Za svoje delovanje ne sprejema finančnih sredstev inštitucij EU, vlad, korporacij ali političnih strank.

Agencija RS za okolje (2017): Zelo vroče in sončno poletje 2017.

RTVSLO (17.8.2017) Posledice suše bodo presegle prag za razglasitev naravne nesreče.

Ministrstvo za okolje in prostor (25.11.2016) Osnutek Poročila o okolju 2016.

Climate analytics (2016) Paris Agreement has put a date on the end of coal-fired power, Climate analytics (2017) Coal phase-out in the European Union.

Ministrstvo za infrastrukturo. Gradivo za razpravo o oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije, str. 1.