Sreča je bolj zapletena, bolj izmuzljiva in težje opredeljiva, kot si včasih zamišljamo. Če je biti srečen naš končni življenjski cilj in je vse drugo, kar za nas ni čista sreča, v naših očeh nesreča, potem se bomo zagotovo ujeli v neskončno in precej brezplodno iskanje, ki nas verjetno ne bo osrečilo.

Sreča ni nekaj nespremenljivega, torej v različnih življenjskih obdobjih pomeni različne stvari, trenutki ekstatične sreče pa so po navadi res omejeni na zelo kratke delčke življenja. Kako pa poimenovati preostanek življenja, ki ni nujno nezadovoljujoč?

Kako bogati smo?
Sreča seveda ni abstrakten koncept, ki ždi v naših glavah. Sreča so tudi konkretne stvari, na primer naši dosežki in dobri odnosi s soljudmi, sreča je tudi občutek, da v lastnem življenju in v življenju drugih ustvarjamo in vzdržujemo pozitivne vrednote, da se ne izneverimo ne sebi ne drugim. Da se posameznik počuti kolikor toliko izpolnjenega, mora živeti v okolju, ki omogoča njegov napredek in v katerem je za svoje delo tudi pošteno plačan.

V kapitalističnih družbah, kjer je glavna vrednota denar in kjer se uspeh meri le še z zaslužkom, so vrednote, ki niso v domeni materialnega, skoraj pozabljene, pri tistih, ki jih gojijo, pa nemalokrat predstavljajo oviro pri vsakodnevnem boju za preživetje. Izkoriščevalski družbeni sistem torej vsekakor ni dobro okolje za gojenje občutkov zadovoljstva.

Razen v primeru, da je vaš fokus resnično le na materialni strani bivanja. Nekateri ljudje do konca življenja živijo v prepričanju, da jim denar ponuja vse, kar so si kadar koli želeli, in da je to vrhunec sreče, zgodi pa se tudi, da – predvsem v prelomnih življenjskih trenutkih, ko na primer izgubimo ljubljeno osebo – razmislimo o našem »bogastvu« in prevrednotimo vrednote, ki so del našega življenja.

Stvar izbire
Recept za trajnejše zadovoljstvo naj bi bil pravzaprav kar enostaven. Velik delež tega, kar nam lahko prinese mir in zadovoljstvo, ždi v naših glavah, v načinu razmišljanja, pa naj se to sliši še tako obrabljeno. Seveda smo skozi dan soočeni z raznimi preizkušnjami, enkrat hujšimi, drugič manj zahtevnimi, ampak dejstvo je, da je resnično odvisno le od nas samih, kako na te izzive odreagiramo.

Kontrola, premislek in pozitivno nastrojena miselnost prinašajo rezultate. Nemogoče je pričakovati, da dogodki okoli nas ne bodo odmevali v nas, lahko pa se naučimo obvladovati situacije. Če nam uspe, si dopovejmo, da je naše zadovoljstvo odvisno večinoma od nas samih. Res je, da sta občutji miru in zadovoljstva odvisni tudi od zunanjega miru in blaginje.

A vendar: da lahko takšne pogoje sploh zaznamo in smo zanje hvaležni, je najprej treba doseči čisto intimno zadovoljstvo, ki je kreacija nas samih. Poudarimo še enkrat, da govorimo o iskanju oziroma občutenju sreče tam, kjer to omogočajo zunanje okoliščine, torej tam, kjer je možno dostojno življenje. Trenutno se zdi, da je takšnih krajev na svetu bolj malo, a vseeno si morda velja zapomniti nekaj predlogov o tem, kako ustvarjati in tudi vzdrževati bolj polno in osmišljeno življenje.

Kaj izbrati
Psihologi opozarjajo, da resnično deluje, če se osredotočamo na pozitivne plati življenjskih izzivov, sprememb in preizkušenj. Raje kot o težavnih plateh razmišljajmo o tem, kako bi težave rešili. Iščimo načine, kako si pomagati; aktiven odziv, ki ga ne podpihuje bes ali maščevalnost, je zelo produktivna zadeva. Kadar smo izgubili ravnovesje, nam lahko pomaga branje dobre knjige ali poslušanje pomirjujoče glasbe, lahko pa svoje misli spravimo na papir, kar je tudi oblika katarzičnega delovanja.

Zavestno spremljanje in analiziranje lastnih misli in odzivov koristi. Več misli velja namenjati temu, kar smo dosegli, in ne temu, česar (še) nismo. Ni si treba zadajati preveč ciljev, saj se lahko na koncu dneva počutimo razočarane, če vseh ne izpolnimo. Ne pozabimo na lastne potrebe, imejmo se radi; vsak dan je priporočljivo narediti nekaj dobrega in lepega za nas same. Hkrati pa je zdravilno in osrečujoče tudi, če kaj dobrega storimo za nekoga, ki nam je blizu, ali pa tudi za popolnega tujca.

Če pričakujemo dobro in ne vedno le slabo, obstaja večja verjetnost, da bomo vsaj nekaj od pričakovanega dobili nazaj. Zadrževanje v družbi zadovoljnih ljudi tudi pomaga; sreča je nalezljiva, pravijo. Ko se nam zalomi, stvari ne jemljimo preveč osebno, skušajmo se do neke mere distancirati, ampak seveda ne na račun pozabljanja lastne odgovornosti, saj je polno zavedanje pomena odgovornega bivanja prav tako ključ do zadovoljstva. Bežanje pred odločitvami, izogibanje konfrontacijam nam ne bo dalo spokoja.

Nevezanost na negativno še ne pomeni ignoriranja ali pa zanikanja, pomeni le, da si ne dovolimo, da nam negativne misli do te mere preplavijo življenje, da nas to paralizira in nam onemogoča polno delovanje. Na koncu pa dodajmo še smeh. Smejati se pomeni tudi iskanje dobrega v življenju. Zato nasmeh velja!

Tekst: Leonora Flis
Vir: dnevnik.si