NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 05-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 07-jul
  • Odprtje Bralnice: Sonce in sončice po vsem svetu

  • četrtek 09-jul
  • Bralnica: Predstavitev literarne revije Sejalec

  • sobota 11-jul
  • Zgodbe mojega kraja - natečaj za najboljšo zgodbo

  • ponedeljek 13-jul
  • Gorenjska muzejsko-planinska transverzala

  • sreda 15-jul
  • Henganje v Tivoliju

  • petek 17-jul
  • Grafika na žlico

  • nedelja 19-jul
  • Nedeljski bolšji trg - sejem starin

  • torek 21-jul
  • Trije spomini: Med Hajfo, Alepom in Ljubljano

  • četrtek 23-jul
  • Sončna delavnica

  • petek 24-jul
  • Poletje v Radol'c

  • sobota 25-jul
  • Poletni oddih: Ostani v srcu

  • nedelja 26-jul
  • Javno vodstvo po razstavi Videnje 20/20: Skupnost

  • torek 28-jul
  • Torkove igrarije z Lutkovnim gledališčem Velenje

  • sreda 29-jul
  • Milonga MCC

  • petek 31-jul
  • Poletno počitniško varstvo: Od paža do viteza

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Življenjska zgodba - Sužnja   
    četrtek, 18. januar 2007 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Včasih kar ne morem verjeti, da se še vedno dogajajo tako krute stvari in to le nekaj korakov stran od nas. Življenje v miru, svobodi ter neizmernem blagostanju se nam zdi samo po sebi umevno. Zato imamo čas, da se obremenjujemo s tem, kaj nam je kdo rekel, zakaj ni vse po naše, zakaj otrok ni dobil v šoli petice in zakaj je ravno nas šef skregal, ko pa vsi delajo tako in še in še bi lahko naštevali.

    A pomislimo kdaj, da smo lahko srečni, ker se mirno sprehajamo po mestu? Ker lahko hodimo po naravi in dihamo svež zrak, ker se lahko smejemo, ker imamo prijatelje in vsak dan novo priložnost za učenje? Šele ko se kaj zgodi, nas malo predrami in začnemo razmišljati tudi o drugih stvareh.

    Pred kratkim mi je v roke prišla knjiga Sužnja, ki je napisana po resnični zgodbi. Govori o mladi deklici, ki je s svojim plemenom in družino živela v Nubski pokrajini. Življenje je bilo kljub nenehnemu boju za obstanek lepo in polno ljubezni. Hodila je v šolo, učila se je brati, pisati in se odločila, da bo postala zdravnica, ker pri njih ni bilo daleč naokoli nobenega zdravnika. Bila je najboljša v razredu in v velik ponos očetu in materi, ki sta pridno delala na njivi in skrbela za svoje 4 otroke. Deklici je bilo 12 let, ko se je sredi noči zbudila. Vas so napadli arabski roparji, ki so zažigali celotne vasi, pobili ljudi, deklice pa ugrabili in jih kasneje prodali za sužnje. Kot otrok najprej ni dojela, kaj se sploh dogaja, ampak kar hitro se je morala privaditi na drugačno življenje. Prodali so jo družini, pravzaprav gospodarici, ki jo je vsaki dan pretepala, zmerjala. Delati je morala od jutra do večera. Spala je v majhni mrzli sobici. Vse, kar je imela, je bila žimnica in kos oblačila. Vsako večer je zaspala v solzah in prosila Boga, da jo reši teh muk.

    Minevala so leta in na vse te stvari se je že navadila. Sprijaznila se je z usodo, da bo tam do konca življenja in da bo tudi tam umrla. Potem pa so ji povedali, da jo bodo poslali v Anglijo, kjer bo služila drugi družini. Čeprav je izgledalo, da je ta družina prijaznejša in da jo obravnavajo drugače, se je tudi to kar hitro spremenilo. Ponovno je bila nihče in nekdo, ki je ostanke. Začela je razmišljati o pobegu in to je kar hitro izkoristila, ko je bila družina na dopustu in je lahko šla v mesto. Ker ni nikogar poznala, je gledala obraze in ljudi, komu bi lahko pristopila po pomoč. Skoraj je že obupala v milijonskem mestu, ko je naletela na mehanika in ga prosila za pomoč. Moški je bil iz njene države in je hitro uredil vse za pobeg. Končno ji je uspelo. Lahko se je svobodno sprehajala po ulicah, čeprav so jo kar nekaj časa iskali in ji grozili. Potrebovala je precej časa, da se je navadila. Srečala je novinarja, ki je bil zelo zainteresiran za njeno zgodbo in izdala je knjigo. Mineval je čas in hoteli so jo poslati iz države, ker ni imela vize. Po velikem pritisku medijev, novinarjev, znanih igralcev, ji je uspelo, da je dobila vizo in da je ostala v državi. Sedaj je punca stara 25 let, hodi po svetu in se zavzema za odpravo suženjstva. Uči se za bolniško sestro, kasneje pa hoče postati zdravnica.

    Ta je le ena od mnogih, kateri se je uspelo rešiti iz teh suženjskih okov, ampak koliko pa je tistih, ki jim to ni uspelo. Vprašamo se, kaj lahko naredimo. Neposredno malo, ker je celoten sistem skorumpiran, ampak poskusimo biti vzgled otrokom, svoji družini, ne delajmo razlik med rasami, barvami kože, drugačnimi verami. Tako kot je rekel Gandi: ''Bodi sam sprememba, ki jo želiš v svetu. Naredi najboljše in najboljše se bo vrnilo k tebi."

    Ko nam kaj ne gre, smo jezni ali tečni, nas kaj boli, se spomnimo, da to ni najhujša stvar na svetu in se raje osredotočimo na to, kaj vse imamo. Naj bodo naše oči uprte v hvaležnost!

    Amadeja
    http://www.forbetterworld.com

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • http://www.forbetterwor...
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/Zivljenska_Zgodba_Suznja_Misli

    No trackback comments for this entry.
    Življenjska zgodba - Sužnja | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Življenjska zgodba - Sužnja

    Prispeval/a: eta bela dne četrtek, 18. januar 2007 @ 08:44 CET
    Pozdravljena Amadeja! Kako lepa misel: Naj bodo naše oči uprte v hvaležnost! Res nam je lepo v svobodni domovini, kjer imamo možnost uresničiti vse naše želje ali če hočeš ambicije. Ne zavedamo se in tudi naši otroci se vsaj zavestno ne zavedajo sreče, da se lahko šolajo in imajo odprta vsa vrata za prehod iz brezskrbnega otroštva v odraslost. Čeprav pri nas tudi marsikdo težko živi in se prebija z družino, pa v primerjavi z ostalim svetom, kjer vlada veliko pomankanje, živimo dobro. Nisem še slišala, da bi pri nas umrl kdo od lakote ali, da se ne bi mogel šolati in pridobiti vsaj osnovno znanje ali da bi kdo postal celo suženj. Večkrat bi morali pomisliti na vse možnosti, ki jih imamo in jih tudi lahko izkoristimo za naše dobro.

    ---
    eta bela



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,36 seconds