NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

torek 30-apr
  • Aktualno iz Špricerkres v Malečniku, Parni Valjar / DJ's Brata Fluher

  • sreda 01-maj
  • Med naravo in kulturo

  • petek 03-maj
  • Človek in čas

  • nedelja 05-maj
  • Razstava Interspace

  • sreda 08-maj
  • Razširjeni vid

  • nedelja 12-maj
  • Prijave na tradicionalno gorskokolesarsko preizkušnjo MTB Slavnik 12. maja 2024 v Hrpeljah

  • torek 14-maj
  • Vabilo na izobraževanje Strateško načrtovanje pridobivanja sredstev v prostovoljskih organizacijah

  • sreda 15-maj
  • Umanotera vabi na razpravo ob evropskih volitvah 2024

  • četrtek 23-maj
  • Povabilo za sodelovanje na Veselem dnevu prostovoljstva 2024

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    O življenju, duši in grehu / 1.del   
    petek, 23. december 2011 @ 05:02 CET
    Uporabnik: merijen

    Z vsebino tega prispevka želim posredovati izjemno dobre misli, ki se navezujejo na v naslovu navedene teme in, ki jih posredujem na osnovi, oz. s pomočjo povzetka iz TV oddaje, z naslovom: Življenska šola za obvladovanje življenja.
    Mogoče je kdo izmed bralcev SP, tudi sam zasledil to oddajo, vendar domnevam, da teh ni prav veliko, kajti gre za duhovno tematiko, ki pa, kot vemo, ni prav privlačna 'za vsaka ušesa'.

    Lahko se tudi najde kdo, ki mu bodo te besede zvenele čisto proti njegovim (ateističnim) prepričanjem in, ki bo z vso močjo svojih retoričnih sposobnosti, nasprotoval napisanemu.

    Vendar me to ne zaustavlja v nameri, da se potrudim in predstavim /v nekaj nadaljevanjih/ to dokaj obsežno in kakovostno vsebino vsem, ki jih tovrstne tematike zanimajo.

    Pa 'prisluhnimo':

    Ob samem naslovu : 'Življenska šola za oblikovanje življenja', se boste nemara vprašali: - Zakaj le to potrebujem? Svoboden sem. Ne potrebujem nikakršne življenske šole. Izučil sem se poklica, vse ostalo me ne zanima.
    Da, kako zlahka kdo to poreče - svoboden sem. Toda vprašajmo se, ali smo dejansko svobodni?
    Ali pa smo svobodni na račun soljudi, na ta način, da si privoščimo preveč?
    Da druge ranimo, da druge izkoriščamo v svoje namene. ko vidimo le svoje želje, svoj interes , svojo korist, kako se pa drugi počutijo ob tem, tega pa ne vidimo in nočemo videti.
    Jezus Kristus je med drugim učil: Kar hočete, da bi drugi storil vam, storite najprej vi njemu. Mišljen je način. Kakor želite, da bi drugi ravnali z vami, ravnajte najprej vi z njimi. (Besede se slišijo, zgledi vlečejo).
    Za vse ljudi bi bilo koristno, če bi to upoštevali in sprejeli to, kot temeljno držo.
    Kajti vse takozvane pozitivne temeljne drže, ne vplivajo samo na naše soljudi, na naše okolje, temveč tudi na naše celotno telo in našo dušo, kjer se vsa ta naša pozitivna naravnanost , lahko bi rekli- vgravira tako v telesne celice in dušo, kjer ostane takšen ''zapis''.
    In čim več takšnih pozitivnih 'zapisov', našega mišljenja, govorenja, delovanja, 'pospravimo v nahrbtnik' svoje duše, tem več 'svetlobe ' je v našem telesu (izraz na obrazu se spremeni,iz oči sije milina in toplina itd...) in seveda tudi v duši.
    In mi, kot duša, smo ravno to, kar smo se sami programirali bodisi z pozitivnimi, ali negativnimi vsebinami.
    Marsikdo si misli: Saj imam še čas. Sedaj sem še mlad. Ko bom starejši, bom malo razmislil o tem, kakšno 'prtljago' nalagam vsak dan v 'nahrbtnik' svoje duše.
    Zdaj pa bi rad le živel svoje življenje in rad bi si vzel, kar mi ta svet ponuja.
    Kratkomalo privoščil si bom in naredil vse, kar hočem, pa naj bo, grešno ali ne.
    V tem trenutku mi je to vseeno, zdaj živim tja v en dan. To mi je všeč, saj sem še mlad.
    Če kdo tako razmišlja je lahko to zelo nevarno, kajti to, kar si 'privoščimo', pa naj bo to v mladoisti, ali v starosti, se 'vgravira ' v našo dušo.
    KOt ljudje vsak dan'shranjujemo' vse. Kar je dobro, kar je manj dobro, kar je zlo, pogosto slabo, kar naprej to počnemo.
    Tako naša duša postaja vsak dan svetlejša ali temnejša.
    Vsak dan bolj ali manj 'napolnimo svoj nahrbtnik.'
    Če pa se znebimo naše odvečne teže te 'pohodne opreme' (grehov), postanemo svobodnejši, srečnejši.
    Ustavimo se torej ob tem'grehu', ki smo ga storili in ga pospravili v svoj 'nahrbtnik'.
    Komu pripada greh, ki ga storimo?
    Greh se ne prilepi na drugega, ampak name.
    Grehi so tisto, kar ne obremenjuje le naše duše, ampak tudi naše življenje samo, saj greh s seboj prinese največkrat tudi stisko, dostikrat trpljenje, ki ga povzročimo drugim in sebi. Prinese slabo vest, slabo počutje.
    Zavedati se moramo, da greh ne pripada svetlobi, ampak temi.
    In, ker greh pripada temi, ima ,oz. si jemlje to pravico, da učinkuje na nas grešnike.
    In tisti, ki deluje proti svetlobi, proti Bogu, zna ta naš greh uporabiti zase.

    Kako se to dogaja pa v nadaljevanju.

    Se nadaljuje.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja merijen
  • Več s področja * Duhovna rast

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • O življenju, duši in grehu / 1.del | 134 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: AnaH dne petek, 23. december 2011 @ 16:34 CET
    V poplavi duhovnih spisov, ki so marsikje na voljo, je to res poživljajoče in skrajno resno. Prosim, posredujte nam nadaljevanje za naše spremembe v praksi, za resnično življenje. Hvala.


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: merijen dne petek, 23. december 2011 @ 17:52 CET
    Pozdravljena AnaH!

    Veseli me, da te zanima obravnavana tematika.

    Da bo vsebina bolj povezana, bom torej del iste, posredovala kar neposredno pod samim člankom.

    Pozdav in lepe božične praznike želim tebi, kakor tudi vsem ostalim uporabnikom Sončevih Pozitivk!



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: merijen dne petek, 23. december 2011 @ 19:46 CET

    Nadaljujmo torej to izpeljano misel, da zna tisti, ki deluje proti Svetlobi, to je Bogu, uporabiti naš greh v svoj namen, in sicer tako, da nas usmerja preko naše duše.
    Da pa bi bila zadeva bolj jasna,kako je s tem, nam je na tem mestu dano naslednje, bolj podrobno pojasnilo. In sicer:

    V astralnih svetovih, to je v spodnjih, onostranskih ravneh očiščevanja, bivajo številne temne duše, ki imajo vase vtisnjene zelo močne, temne gravure, ki hočejo samo to, da preko telesa nekega človeka, izpeljejo tisto, kar same v kraljestvu duš ne morejo več.
    Veliko teh temnih duš se podi po zemlji,ki jih mi ljudje ne vidimo.
    Okrog temnega, zelo grešnega človeka, je tudi mnogo temnih duš, ki hočejo izrabiti njegovo temo, njegovo grešnost, kajti, kot smo že rekli - tema pripada temi.
    Ta bitja, te duše, poskušajo usmerjati 'temne ljudi', jih zlorabljati v svoje destruktivne namene, ali črpati njihovo energijo.
    Pogubno pri tem pa je, da tega posameznik sploh ne opazi. Saj temna duša učinkuje izključno na 'temna mesta' - slabosti in jih krepi, dokler človek ne postane nasilen, ali kako drugače destruktiven. Na koncu izpelje tisto, kar temna duša namerava.
    Zapomniti si pa velja tudi naslednje: Okrog temačnega, temnega človeka se zbirajo temne duše, okrog 'svetlega' človeka, se zbirajo ustrezna svetlejša bitja svetlobe, (tudi Angeli), dobre sile, ki nas tudi ščitijo in varujejo pred napadi teme, da se jim lažje upiramo.
    Na človeka, ki je sovražen in zloben, ki se neprestano prepira, ki se 'valja v grehu', lahko vplivajo takšne temne duše.
    Posledica takšnega vplivanja je, da človek vse bolj teži k grešnemu, negativnemu npr. k strastnosti, k pregreham in jih nazadnje tudi uresničuje. Navezanost na temo se krepi in ta nazadnje pripelje do tega, da v človeku počasi ruši takozvane moralno- etične okope in vpliva nanj toliko časa, dokler mu'zavore' , kot so plašnost, pomisleki, da kar ni dobro, človek tudi ne bi storil itd... , ne popustijo. Potem naredi, kar je ta temna duša, ki je vplivala nanj, nameravala.
    Zato je izjemno važno, da smo pozorni na takšne vplive in, da se ne pustimo zmesti. Da se prav zavestno trudimo, da živimo urejeno življenje. Torej, da ne podlegamo svojim negativnim strastem, sovraštvu, zavisti, nevoščljivosti, privoščljivosti, itd..., kajti čim bolj se človek temu prepušča, toliko bolj ga obdajajo podobne duše.
    To so pač astralni vplivi različnih stopenj.
    Nemoralno, morilsko se širi. Tudi preko interneta in tako lovi vse tiste iste ljudi, ki gojijo iste ali podobne misli in želje, ki jih pod vplivom teh duš, krepijo še bolj, dokler jih ne udejanjijo.
    Če opazujemo današnji svet, lahko opazimo, kako je vpliv teme vse večji in vse močnejši postaja.
    Ne ustavi se niti pred mladostniki. Mnogi med njimi se odzivajo zelo ekstremno. Agresivnost, sovraštvo, nasilje se stopnjuje po vsem svetu.
    Temne duše se nam vse bolj agresivno vsiljujejo, da bi na zemlji doživele, česar zaradi pogojev očiščevanja ne morejo več.
    Za ta namen si poiščejo človeka, ki jim je podoben.
    Zato ne pozabimo: SVETLOBA VEDNO PRIVLAČI SVETLOBO IN TEMA VEDNO PRIVLAČI TEMO.
    Svetloba je Bog in Tema je Nasprotnik.

    Ostalo sledi.




    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: merijen dne petek, 23. december 2011 @ 20:01 CET
    Popravek besede: 'Pozdrav'


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: panefin001 dne sobota, 24. december 2011 @ 09:46 CET
    Ljubezen ne pripada ne "dobremu" ne "slabemu", ne črnemu, ne belemu, ampak je svobodna od obeh.

    Ker vidi zelo jasno nevarnost takih delitev, sama ne deli in ne poveličuje ne črnega, ne belega.
    S tem ne ustvarja strahu in sovraštva.

    Tvorci tovrstnih vsebin in teorij se te resnice ne zavedajo.
    Zaradi tega so prenašalci tovrstnih zablod in v ničemer ne prispevajo k ozaveščanju, temveč ravno obratno, utrjujejo napačno, zgrešeno.


    Srečno.


    Mirko





    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sobota, 24. december 2011 @ 11:50 CET
    Merijen, odličen prispevek, kar nadaljuj z njim.
    Miran.


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: merijen dne sobota, 24. december 2011 @ 13:31 CET

    Miran,

    pošiljam ti lep, božični pozdrav in hvala za vspodbudo!
    Poklanjam ti pa naslednjo lepo misel, ki pravi takole:

    Prijatelji so Angeli, ki ti posodijo svoja krila,
    ko tvoja krila pozabijo leteti.....

    Lepo praznuj!



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: merijen dne sobota, 24. december 2011 @ 14:14 CET
    Panefin.

    ta poseben božični čas je preveč lep in dragocen, da bi ga zapravljala z brezplodnimi debatami o tem, kaj je in kaj ni zabloda. Kajti z lahkoto bi ti dokazala, da je zabloda ''tista gospa, ki je pri tebi doma''.
    Ostani torej srečen z njo in naj ti bo ob njej v božičnih praznikih, še posebej lepo in pri srcu toplo....

    Ps: O ljubezni pa le razmišljajta bolj poglobljeno. Ne samo, kaj (po tvoji vsevednosti) je, ali ni . Ampak tudi in predvsem od kje in od koga je v človeško zavest in srce prišla, če ne od tega. ki ga tvoj RAZUM ne prizna.

    Nadaljna debata je pa res namenjena drugim vsebinam.
    Srečno!


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: merijen dne sobota, 24. december 2011 @ 14:26 CET
    Op:
    Ali bolje: ... od kje in od koga je v človeško zavest in srce prišla, če ne od Boga, ki ga tvoj RAZUM ne prizna.



    Pa naj bo rima, če se že vse nekako - rima.



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: MC dne sobota, 24. december 2011 @ 14:45 CET
    >> Prijatelji so Angeli, ki ti posodijo
    >> svoja krila,
    >> ko tvoja krila pozabijo leteti.....

    Škoda, ker ne obstajajo angeli, ki posojajo pamet….


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: stojči dne sobota, 24. december 2011 @ 15:12 CET

    saj obstajajo dragi MC,
    ampak tebi žal ne morejo nič pomagati,
    ke v tvoji glavi za kaj takega žal ni nič več prostora ;)

    uživaj ;)

    ---
    stoychi



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: merijen dne sobota, 24. december 2011 @ 17:59 CET
    Naj torej nadaljujemo.
    Kje smo že ostali? Ah, saj res . Pri zapisu: Temne duše se nam vse bolj agresivno vsiljujejo (in izzivajo).
    Za ta namen si poiščejo človeka, ki jim je podoben. ..
    (nekako v tem smislu).
    Ampak , kakor kažejo primeri, bo kar držalo.

    No, pa gremo naprej:

    Sedaj pa se lahko vprašamo: Zakaj pa Bog ne poseže v to?
    Zakaj ne posreduje?
    Bog bi vendar lahko zaustavil to kruto igro!
    Da, lahko bi to naredil, toda ne pozabimo, da smo vsi kot duhovna bitja dobili svobodno voljo.
    Svobodne volje nam nihče ne bo vzel.
    Sami smo odgovorni.
    Za vse naše misli, za vse besede, za vsa dejanja. Pa tudi za vse posledice.
    Saj je znano, da smo vsi le popotniki v Očetovo hišo.
    Kdaj bomo prispeli tja in kako , odločamo sami.
    Vse je odvisno ot tega, kakšno 'prtljago' smo tekom življenja nalagali v 'nahrbtnik' svoje duše.
    Vsak dan, ki nam ga nudi utelešenje je za nas zelo pomenben .
    Vsaka ura, vsaka minuta, nam lahko prinese trajno korist, če jo izkoristimo na pravi način.
    Vprašanje je KAKO.
    Potrebna je sprememba. Potrebno je zopet ozavestiti, kaj nam govori Jezus, kaj nam je sporočeno in zapovedano po desetih božjih zapovedih, seveda , ča jih sploh še poznamo.
    Kaj je tista osnovna orientacija, ki naj nam bi bila kot zvezda vodnica skozi življenje.?
    Poglejte, kako preprosto je. Ni nam treba kaj več, kot deset (prometnih op=m) pravil, ki naj jih upoštevamo na poti skozi življenje. Spomnimo se jih: 1/ Veruj v enega Boga! 2/ Ne skruni božjega imena! (preklinjanje, zanikanje, zaničljivo govorjenje o Njem). 3/ Posvečuj Gospodov dan! 4/ Spoštuj očeta in mater ! (kako lepa in smiselna zapoved, kajne?, = op.m) 5/ Ne ubijaj 6/ Ne prešuštvuj (zvestoba), 7/ Ne kradi! (Ali kakšen tajkun tole bere? =op.m), 8/ Ne pričaj po krivem! ( Tudi, če ti za to kdo ponudi visoke denarce !=opm)
    9/ Ne želi svojega bljižnega žene! ( ne pozabi tega, moški svet! ) in 10/ Ne želi svojega bljižnega blaga!
    No, z malce šale sem samo pokazala, kako to ni nekaj nedosežnega. Pa vendar je že to, če bi to upoštevali bi bilo življenje nas in naših soljudi že bolj varno in bolj lepo. Iz njih je pa tudi lepo razvidni, katere etične in moralne vrednote moramo razvijati in uresničevati.
    S tako pomenbnim SAMOSPOZNAVANJEM, pa lahko ugotavljamo katere temne strani pa še imamo, ki jih je treba spremeniti. To pa dosegamo tako, da smo pozorni na vsa naša ravnanja. Da smo pozorni na to, kaj so prav za prav vsebine našega mišljenja, čustvovanja, oz. kaj je globlja osnova za naše ravnanje.
    Če smo se odločili za nekaj pozitivnega,
    če si prizadevamo, da bi vse bolj in bolj izpolnjevali božjo voljo in s tem ustrezno tudi ravnamo, potem občutimo, da naše življenje postaja vse bolj smiselno. Postajamo svobodnejši, čutimo, kako nas varujejo dobre sile, ki so tudi vse bolj prisotne v nas.

    Z željo torej, da bi nas vse čimbolj varovale dobre sile, in, da bi bili vsi deležni božjih blagoslovov, (če kdo tega eksplicitno ne želi, naj na pisemski nabiralnik nalepi specialno nalepko!) zaključujem torej današnji zapis in se prepuščam čarom Božičnega večera! Uživajte tudi vi!


    Ps. Ampak, smola, kajti že naslednji stavek pravi tako:
    Vendar morate vedeti, da tema ne bo tako hitro odnehala....!
    Če pa to drži, ali ne, se bomo pa prepričali v nadaljevanjih.



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Violeta dne sobota, 24. december 2011 @ 22:28 CET
    greh? o kakšnih grehih se tukaj piše? :)
    greh in "temo" si je izmislil človek v svoji sebični želji po
    zadoščenju, v želji po maščevanju, v želji po odkupnini in tudi v
    želji po opravičevanju samega sebe... .
    Kar se tiče svetlobe, logično bi bilo sklepati, da svetloba ne
    teme ne, ker svetloba pojma nima kaj je tema, svetloba lahko
    pokaže umazanijo, ki se je nabirala in se ne pospravljala
    pravočasno, pa vendar tudi to se lahko prekrije s kakšnim
    "dragim pregrinjalom".

    vesele praznike


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Violeta dne sobota, 24. december 2011 @ 22:31 CET
    - svetloba ne ve kaj je tema. (brrrr, niti besede nočejo sodelovati
    v tem) :)


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 25. december 2011 @ 08:49 CET
    Draga Violeta, žal se ljudje ne zavedajo tega kar praviš, DA SI JE VSE TE REČI IZMISLIL LE ČLOVEK IN NIKAKOR BOG.
    Ko nekateri tako zelo pridigajo o vseh teh rečeh, se dejansko ne zavedajo, da pridigajo le o svojem lesenem in omejenm bogu, izhajajočim iz njihove domišljije.

    V naravi ne obstaja nič takega kot je zapisano v tem članku.
    Zaradi nečaščenja boga in nevednosti o svetlobi in temi, enemu prijaznemu kužeku ne manjka radosti in ljubezni, ki jo tako nesebično širi do tistih, ki so mu blizu in ostalih, ki imajo pravilen odnos do njega.
    Cvetlica ne diši zato ker pozna vse te cerkvene nauke, ampak je preprosto taka sama po sebi.

    Govoriti o ljubezni in bogu, a širiti dejavnike zla in sovraštva kot so vzorci in delitve, ki jih prodajajo vsebine podobne temu članku, je dvolično kot je dvoličen skoraj da celotni razumski in materialističen svet.

    Mimogrede ne vem kakšen poseben dan je danes, saj je sonce pokukalo iza horizonta prav tako kot vsaki dan, trava, drevesa...življenje je tukaj in nepopisna sreča je noter in zunaj...
    Je Božič vsaki dan za tistega, ki ga ne vidi le enkrat v letu???


    Srečno.


    Mirko











    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: merijen dne nedelja, 25. december 2011 @ 09:40 CET

    In tema brezbožnosti se vse bolj in bolj agresivno vsiljuje....

    Točno tako kot je zapisano: Vendar morate vedeti, da tema ne bo kar tako hitro odnehala.
    Res je. Saj je lepo razvidno.



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Violeta dne nedelja, 25. december 2011 @ 10:22 CET
    koliko božanskosti in svetlobe v tvojem zadnjem komentarju,
    merijen. Le kdo je videl kakršnokoli agresijo v komentarjih?

    Sem se spomnila ene otroške zgodbe, ki se mi je najprej zdela
    preveč "kičasta" pa vendarle:


    "Velik potepuški pes se je znasel v nenavadni sobi.
    Vse stene so bile od vrha do tal prekrite z ogledali.
    Ves presenečen je v trenutku spoznal, da ga je obkrožila cela
    tolpa psov. V jezi in strahu je začel kazati zobe, renčati in
    lajati. Psi okoli njega so, normalno, ponavljali za njim: renčali so
    in kazali zobe. Da bi se ubranil pred napadom, se je pes začcel
    vrtoglavo hitro vrteti okoli svoje osi,dokler ni s vso silo planil v
    enega od namisljenih napadalnih psov. Napol mrtev in krvav se
    je sredi razbitega ogledala zgrudil na tla.
    Če bi ob prihodu samo enkrat prijazno pomahal z repom, bi ga
    vsi psi sprejeli prijazno.

    Človek vedno najde tisto, kar pričakuje, da bo našel. "


    Mirko, vsak dan je rojstni dan :)




    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Astronom dne nedelja, 25. december 2011 @ 11:29 CET

    Lepa misel in primer, Violeta. Še sam bi dodal nekaj glede tega, kaj je "človeško" in kaj je "božje":

    Kje je meja med valom in oceanom ?
    Kje je meja med galaksijo in vesoljem ?
    Kje je meja med človekom in bogom ?

    Drugače pa Božič, Mirko, JE poseben dan. Sonce NE vzhaja vsak dan enako in v osnovi je Božič preimenovan staro-poganski praznik "boga Sonca" ali "Svaroga" oz "Svaruna" in sovpada z zimskim solsticijem. Astronomsko gledano je to trenutek v letu, ko se prične dan daljšati ...

    Vesele in predvsem mirne Božične praznike vam želim ...


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 25. december 2011 @ 11:31 CET
    Cerkev pravi Bog je vse, Bog je neskončen...
    Kam pa se je v vsej tej neskončnosti potem skrila tema in hudič???
    Mar ni tudi to v tej neskončnosti, oziroma Bogu v kolikor je ta neomejen???

    Zgodbice o Bogu si torej predstavljajo omejeni možgani, saj le v njih obstajajo silne delitve na črne in bele, dobre in slabe, božanske in tiste druge, vernike in nevernike...
    Skozi te delitve si eni lastijo tisto božansko, belo in čisto stran le zato ker so oni tako rekli.
    Vsi ostali, ki ne pripadajo so slabi, črni, grešni...

    Prav v takih delitvah je seme zla in res je, da to zlo ne odneha.

    Danes je res čudovit, povsem novi dan poln ljubezni, kot je vsaki drugi v kolikor le nisi slep za vse to.

    Violeta vesel sem, da nekateri vidijo iza ozadja črnih oblakov tisočletnih vzrocev, kot to vidiš tudi ti.


    Lep pozdrav prav vsem, tudi tebi draga Merijen, saj sva iz povsem istega izvora kot sem to že zapisal.


    Mirko



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 25. december 2011 @ 11:38 CET
    To pa je res dragi Astronom, a take razlike so del naravnega in ne umetnega človeškega.
    Zato je tudi s tem zimskim soncem povsem vse v najboljšem redu, kot si najbrž želel tudi sam izpostaviti.

    Mimogrede pa se sonce res ne spreminja, to se planeti vrtijo po različnih elipsah in poteh v soodnosu do sonca.

    No ja tudi sonce ni fiksna masa, temveč se zelo spreminja.
    Takšno pa je tudi celotno življenje, ki je večno v spremembah.


    Tudi tebi kupček ljubezni in še enkrat hvala za vse tvoje odlične prispevke...


    Mirko

    Srečno


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Astronom dne nedelja, 25. december 2011 @ 11:55 CET

    Res je, vse se spreminja ... včasih celo naša prepričanja - to ljudje najtežje priznamo !

    Včasih je bil to zelo pomemben dan, ko ni bilo raznih hipermarketov in hrana ni čakala "za vogalom"... Ljudje so se veselili tega, da prihajajo daljši dnevi in s tem toplejše obdobje. Trenutek, ko postajajo dnevi daljši je zato včasih pomenil pravi praznik. Včasih je ljudi tudi bolj zeblo, kot danes, čeprav je tudi danes nekaj takih, ki komaj čakajo pomladi, da se bodo malo ogreli, saj nimajo vsi centralnega ogrevanja ... To je res včasih bil pravi praznik. Mi danes tega ne razumemo, ker živimo v izobilju in nam je vse samoumevno ...


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Nan dne nedelja, 25. december 2011 @ 13:00 CET



    astralno...astralno...pa milijonkrat pa zopet in nikoli konca z astralnim....(-:

    Želim vam veliko prizemljenosti in SRČNOSTI!
    (in berite kvalitetno literaturo)

    Lepe praznične dneve želim vsem.
    http://www.youtube.com/watch?v=3Mn1ibFdXDU



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne nedelja, 25. december 2011 @ 17:40 CET
    Zgodbice o Bogu si torej predstavljajo omejeni možgani, saj le v njih obstajajo silne delitve na črne in bele...
    -----------------
    ...in kaj povedo (o tem) novega, naše zgodbice z 'našimi' možgani?


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne nedelja, 25. december 2011 @ 17:48 CET
    ...hočem reči, da smo toplo vodo že odkrili?
    sam mimgrede

    dober dan


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Fredo dne nedelja, 25. december 2011 @ 18:01 CET

    Bela breza


    Lepa misel podeljena,
    nikdar ne oveni,
    ko z vetrom je poslana,
    samo v tebi, le zveni.
    Vedno tvoja, iz srca,
    naj kovana bo v zvezde,
    vedno tvoja, tam iz dna,
    kot snežinka z vrha breze,
    z belim vetrom se le poigra.
    Lepe misli, bele steze, kepe,
    kepice, otroci, lastovke.
    Lepe misli, belle misli...



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne nedelja, 25. december 2011 @ 18:08 CET
    Mimogrede ne vem kakšen poseben dan je danes,
    ..življenje je tukaj in nepopisna sreča je noter in zunaj...
    Je Božič vsaki dan za tistega, ki ga ne vidi le enkrat v letu???
    ---------------------
    ...drži, da bi moral bit za vsaki dan Božič za (res
    vernega...vsaki dan. Žal nismo vsi (res) verni.

    ps: kako pa gre tole, meni nova stvar: o 'nepopisni' sreči in to celo vsakega dne...(je to ideja iz vzhoda?)

    Je to novo ali topla voda?




    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne nedelja, 25. december 2011 @ 18:29 CET
    ...pojasnitev: citiral sem panefin/a


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 25. december 2011 @ 18:56 CET
    Aries
    ...drži, da bi moral bit za vsaki dan Božič za (res
    vernega...vsaki dan. Žal nismo vsi (res) verni.
    ps: kako pa gre tole, meni nova stvar: o 'nepopisni' sreči in to celo vsakega dne...(je to ideja iz vzhoda?)
    Je to novo ali topla voda?

    Mirko:
    Moj kužek ni veren, pa se mi zdi prav srečen in to vsaki dan.
    Sreči je vseeno če v njo verjameš ali ne, saj ni odvisna od verjeti ali ne verjeti.
    Prav zaradi tega ne pripada nobenemu, ne verniku, ne ateistu, ne tej ali oni religiji...
    Domišljati si kako je rezervirana le za nekatere, je sad prebogate domišljije in celo bahatosti.

    P.S.
    V kolikor je to o sreči vsakega dne zgolj fraza, potem to ni nič novega.
    Kadar pa je to za koga dejstvo, potem je za njega vse kar obstaja vsaki trenutek totalno nekaj novega.
    Takšno je v resnici življenje, pa če ga takega živimo ali ne.

    Lep večer draga Aries.


    Mirko


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: MC dne nedelja, 25. december 2011 @ 21:03 CET
    >> Moj kužek ni veren, pa se mi zdi prav srečen
    >> in to vsaki dan.

    Tvoj kužek, praviš, da je srečen. Tudi če odmislimo
    dejstvo, da tega pravzaprav ne moreš vedeti (ne vem,
    kako lahko sploh objektivno ločiš srečnega od nesrečnega
    kužka), se postavlja vprašanje, ali so vsi kužki srečni. In
    če, tako vendarle domnevam, niso, kaj ima z njihovo
    nesrečo opraviti njihova vera ali nevera? Ker ne obstajajo
    verni kužki, se mi zdi da popolnoma nič – zato je tudi
    tvoj argument »srečnega psa«, ki vpleta (ne)vero,
    popolnoma deplasiran. Verjetno boš moral priznati,
    da obstajajo tudi psi, ki niso srečni oziroma se ti ne zdijo
    srečni (po naših, to je človeških merilih, seveda). In kaj
    te nesrečne pse loči od tvojega psa, ki se ti zdi srečen?
    Boljša pasja hrana? Tvoja pozornost in prijaznost, ki je
    drugi – nesrečni kužki nimajo? Topel dom, ki ga nesrečni
    kužki nimajo? Koliko je sreča tvojega kužka odvisna od
    mesnih briketov, ki so jih proizvedli iz zaklane govedi in
    prašičev, za katere, upam da se boš strinjal z mano, niso
    živeli ravno kdovekaj srečnega življenja? Koliko je vredna
    sreča tvojega psa? Jo je mogoče zamenjati za srečo
    nekaj ducatov drugih sesalcev, ki morajo živeti v bednih
    razmerah in nazadnje umreti, da je tvojemu srečnemu
    kužku postreženo s hrano, ki ga osrečuje? Je nesreča
    dvajsetih krav dovolj za srečo enega psa?


    >> Sreči je vseeno če v njo verjameš ali ne,
    >>saj ni odvisna od verjeti ali ne verjeti.

    Mislim, da se zelo motiš. Veliko vernih ljudi je srečnih
    zaradi svoje vere. Mnogo je tudi takih, ki so zaradi
    tistega, v kar verjamejo, prestrašeni in posledično
    nesrečni. Vera ima svojo moč in nedvomno vpliva na
    (ne)srečnost ljudi.

    >> Prav zaradi tega ne pripada nobenemu, ne verniku,
    >> ne ateistu, ne tej ali oni religiji...

    Res je. Občutek sreče ni svojstven za pripadnike neke
    religije ali prepričanja. Ne drži pa, da neko prepričanje ali
    vera ne bi mogla osrečiti človeka.

    >> Domišljati si kako je rezervirana le za nekatere,
    >> je sad prebogate domišljije in celo bahatosti.

    S tem se pa povsem strinjam. Znak bahatosti pa je tudi
    prepričanje, da je recept za srečo oziroma srečnost enak
    za vse ali celo po možnosti celo natančno takšen,
    kakršen deluje za tistega, ki tak recept ponuja. (Bahatost
    in srečnost se, vsaj po mojem mnenju, ne izključujeta ;)
    )



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 25. december 2011 @ 23:05 CET
    Marko:
    Tvoj kužek, praviš, da je srečen. Tudi če odmislimo
    dejstvo, da tega pravzaprav ne moreš vedeti (ne vem,
    kako lahko sploh objektivno ločiš srečnega od nesrečnega
    kužka), se postavlja vprašanje, ali so vsi kužki srečni.

    Mirko:
    Mahanje z repom, veselje v očeh, radost, ki jo kuža izraža…so tako vidni znaki, ki jih daje od sebe le zadovoljen kuža.
    Se pa strinjam, da je opis tega stanja: "srečen" nekoliko neprimeren.
    Taka stanja se pri kužeku opazijo zlahka.
    Obratno je pri psu, ki se mu vidi, da trpi zaradi marsičesa in to zelo nazorno tudi izraža.

    Glede ubijanja sem pa že pisal. Prav vsi ubijamo zato, da živimo.
    Tako je tudi z mojim in vsemi psi, ter z vsemi živimi bitji na tem svetu. Mar zaradi tega dejstva ne bi smeli biti srečni?
    Marko so različne vrste ubijanja. Tisto za preživetje sodi v kategorijo naravnih, saj se nisem sam naredil takega, da moram jesti.
    Toliko deviacij obstaja glede ubijanja, da so ljudje povsem zmedeni.
    Zaradi tega obstajajo vegani…tisti, ki živijo od zraka (ha,ha…)…

    Marko:
    >> Sreči je vseeno če v njo verjameš ali ne,
    >>saj ni odvisna od verjeti ali ne verjeti.

    Mislim, da se zelo motiš. Veliko vernih ljudi je srečnih
    zaradi svoje vere. Mnogo je tudi takih, ki so zaradi
    tistega, v kar verjamejo, prestrašeni in posledično
    nesrečni. Vera ima svojo moč in nedvomno vpliva na
    (ne)srečnost ljudi

    Mirko:
    Videl sem kar nekaj verujočih, ki so kar žareli od navidezne sreče.
    Toda temu bi jaz kar lepo rekel iluzije.
    Stanja tako hipnotiziranih ljudi včasih mejijo tudi na trans. Tudi tega sem videl kar nekaj.
    A videl sem tudi drugo skrajnost take navidezne sreče.
    Ko taka stanja prenehajo zaradi kake grobe prekinitve (streznitve), ta druga skrajnost ni bila nikakršno stanje sreče.

    Naj povzamem:
    Kadarkoli je naše razpoloženje izzvano od zunanjih stimulansov (vera je eden močnejših), to ni nikakršna sreča, temveč le pobeg iz nekega drugega stanja (navadno iz nesreče).

    Sreča je za mene stanje, ki nima vzroka temveč je takšna sama po sebi.
    Zato se prava sreča tudi izroditi ne more.
    To pa kar ljudje navadno imenujejo sreča, so za mene le trenutna zadovoljstva.

    Marko morebiti boš rekel, da je to utopija, a temu je tako le dokler tega sam ne spoznaš.


    Mirno noč.


    Mirko


    Pasja sreča

    Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 00:14 CET
    >> Glede ubijanja sem pa že pisal. Prav vsi
    >> ubijamo zato, da živimo.
    >> Tako je tudi z mojim in vsemi psi, ter z vsemi
    >> živimi bitji na tem svetu. Mar zaradi tega dejstva
    >> ne bi smeli biti srečni?

    Tega nisem nikoli trdil. Vse, kar sem hotel povedati je
    preprosto dejstvo, da je sreča enih zelo pogosto
    pogojena z nesrečo drugih. Sploh za vse zveri, kamor
    spadajo tudi psi, je značilno, da so posebej srečni
    (potešeni) takrat, ko mesarijo in trgajo svoj (nesrečni)
    plen. In enako velja za ljudi. Nemalokrat smo lahko
    srečni tudi zato, ker živimo v družbi blagostanja in obilja,
    velikokrat na račun nekoga drugega.

    Zavedanje nekakšne enosti ne odpravi trpljenja, ampak
    ga v najboljšem primeru kvečjemu samo odmisli, naredi
    ga benignega. Živali in še bolj ljudje, ki zelo trpijo, pač
    ne morejo biti srečni. Z vero in nekim zavedanjem ljudje
    lahko kvečjemu blažijo svojo bedo in trpljenje. Iluzija je,
    da bi se svet spremenil v neko srečno dolino miru, če bi
    vsi ljudje spoznali to in ono, spoštovali te in one
    zapovedi ali kaj podobnega. Živa bitja, vključno z ljudmi,
    se »tepemo« za naravne vire in če že vidim kak imperativ
    v našem ravnanju, potem je ta v tem, da poizkušamo v
    okviru možnosti zmanjšati trpljenje drugih živih bitij na
    minimum. Zato, na primer, sem veganec, hkrati pa tudi
    ne želim imeti psov in mačk. Ker so pač karnivori in žrejo
    druge živali – in to, če preračunaš, v osupljivih količinah.
    Če pes požre slaba pol kilograma mesa na dan, je to
    lahko več kot 150 kilogramov na leto. V desetih letih
    lahko pes požre za tono in pol drugih živali. Lahko si sam
    preračunaš, koliko piščancev moraš pobiti za enega
    veselega kužka, da srečno opleta z repom in še bolj
    srečno striže z uhlji. Če bi že moral imeti kako žival, bi
    raje imel osla ali kozo. Srečnega osla, ki bi rigal od sreče,
    ali srečno kozo, ki bi meketala od zadovoljstva. In prav
    vseeno mi je, če Kitajci jedo pse in mačke. Nenazadnje
    jih uživanje mačjega in pasjega mesa osrečuje, mar ne?

    Mogoče ne bi bilo slabo, če bi si za trenutek predstavljal
    svojega kužka, strpanega v kletko velikosti ptičje kletke,
    kako v temi ali ob šibki neonski svetlobi ter ob proteinski
    hrani pomešani z njegovimi lastnimi iztrebki in antibiotiki
    dve leti ali več čaka na to, da ga bo nekdo milostno
    zaklal, odrl in potem serviral nekemu človeškemu
    srečnežu kot posebno pasjo pašteto ob Božiču ali ob
    kakem drugem veselem prazniku, ko se vsi trudimo, da bi
    z dobro hrano osrečili druge. Morda boš potem v resnici
    vsaj začutil, če že ne doumel, kaj je enost. Morda pa boš
    potem, ko boš pojedel svojega lastnega psa, tudi čisto
    zares postal eno z njim.

    >> Videl sem kar nekaj verujočih, ki so kar
    >> žareli od navidezne sreče.
    >> Toda temu bi jaz kar lepo rekel iluzije.
    >> …
    >> Ko taka stanja prenehajo zaradi kake grobe
    >> prekinitve (streznitve), ta druga skrajnost
    >> ni bila nikakršno stanje sreče.

    Postavljaš se v vlogo arbitra, kaj je navidezna in kaj je
    prava sreča. Nekoliko me spominjaš na tiste, ki arbitrirajo
    o tem, kaj je prava ljubezen in kaj je neprava ljubezen.
    Ali na tiste, ki govorijo o pravih in nepravih bogovih.
    Verjetno se boš strinjal z mano vsaj to, da so mnogi
    izmed tistih, ki doživljajo svojo navidezno srečno, vsaj
    enako trdno prepričani, da je navidezna tvoja sreča.
    Merijen bi morda celo rekla, da si v svoji navidezni sreči
    zapeljan od hudiča ;)

    Tisto, kar vendarle cenim pri tebi, je to, da se trudiš biti
    srečen tukaj in sedaj, za razliko od kultov smrti in
    trpljenja, kakršno je na primer krščanstvo, in ki so
    pripravljeni imperativu sreče v nedokazani prihodnosti
    podvreči svoje ravnanje v edinem življenju, ki ga imajo
    na voljo. (Ker so človeški možgani »prožni«, se takšni
    napori nujno končajo kot takšna ali drugačna oblika
    mazohizma.)

    >> Marko morebiti boš rekel, da je to utopija,
    >> a temu je tako le dokler tega sam ne spoznaš.

    No, to je pa približno tako, kot bi poslušal Stojčija ali
    kakega verskega fanatika, ki je doživel osebno izkustvo
    srečanja z Jezusom ali s kakim drugim imaginarnim
    prijateljem iz nebes ali druge galaksije…


    Pasja sreča

    Prispeval/a: stojči dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 00:53 CET

    evo pa imamo še enega MC savla,
    ki bi bil rad Pavel ;)

    ---
    stoychi



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 05:31 CET
    ...aries...
    ...drži, da bi moral bit za vsaki dan Božič za (res
    vernega...vsaki dan. Žal nismo vsi (res) verni.
    ------------
    ...panefiin:
    Moj kužek ni veren, pa se mi zdi prav srečen in to vsaki dan.
    ------------
    ... izstopajo nekaj vrst sreč:
    ...#1 tvoj primer je pasja sreča...definiraj to in probajmo posnemati...ne gre.
    ...#2 otročja sreča, kar pa zopet nekak ne gre, ko človek mal več razume. Npr. Spominjam ko sem privi cvek dobil v šol'. Tako se nekak začelo. Ko sem bil 9 let star. Mama umrje...itd nisem razumel, a še sedaj razumem.
    ...#3 je sreča (resno) vernega je stvarnost. (beri resno - resno)

    Naša (vsak dan sreča) pa ne obstaja razen mogoče tvoja (beri: tvojega) "kužka" sreča ...
    Sedaj je še to zgol fraza...ubogi kužek.
    Odločmo se, (ne lagat kužku in posebno ne lagat ljudem), z praznim besedičenjem (da ne rečem v tvojemu primeru s nezavedajoče tvoja filozofija je v tvojem primeru samemu tebi 'protislovje' ker meji na 'trasendenco'.Katera pa po tvojem mneju ni mogoča.Kaj pa jaz verujem nima pomena, ne bom pa pridgal,da je človek sposoben kužje sreče,razen npr,če ga sod popije.

    ps:...je še število in število sreč; a ne ne vsak dan sreč.
    --------------------
    Sreči je vseeno če v njo verjameš ali ne, saj ni odvisna od verjeti ali ne verjeti.
    -------------------
    ...kako gre to: je teb' sreča kakšna - osebnost - bitje - celo transcendentno bitje - ki sedi z nami na 'kouvču'?
    To bi bilo v protislovju, s tvojo filozofijo. Probajmo nekaj konstantnega prosim. Se kupi sreča v žaklju...Nismo ravno mizerni - a tud' ne na 'tak način inteligenti', da smo kužje srečni. Nekaj smiselnosti potrebujemo prosim.
    Prabajmo razložit:
    ------------------
    Domišljati si kako je rezervirana le za nekatere, je sad prebogate domišljije in celo bahatosti.
    ------------------
    To je čudno razumevanje. Nisem še slišal o rezeviranosti sreče.
    Je pa lahko med nami tvoj kužek najbol vsak - da- neizmerno srečen. To menda ni rezultat kake nove osebne filozofije, temveč je rezultat razumskijh ambicjoznih nesposobnosti.
    -------------------
    Lep večer draga Aries.
    ------------------
    Popravka:..dragi aries...(ni zamire - moja krivda) (angl. ovn. rojen v aprilu)


    P.S. panefiin:
    V kolikor je to o sreči vsakega dne zgolj fraza, potem to ni nič novega.
    --------------
    ...take in podobne fraze se že 1000 letja uporablja oz. pridiga v vseh sort religijah. Sedaj pa ti, da isti 'trik' češ, da je resnica sam sebe in celo protislovno prepričuješ in pridgaš češ,da je mogoče bit človeku po kužje srečen.
    ------------
    Kadar pa je to za koga dejstvo, potem je za njega vse kar obstaja vsaki trenutek totalno nekaj novega.
    Takšno je v resnici življenje, pa če ga takega živimo ali ne.
    --------------
    Ne verjamem,da je mogoče bit srečen ob misli,ker se v našem telesu,možganah - glavi - stalno nove celice pojavljajo...hec.
    Je pa res,da stalno nekj novega,dobrega in ne tak dobrega. Potem se vse pogost z veliko težavo samo 'pogliha'. Kaj pa ostane je ovisno od totalnega rezultata smisla življenja.
    (res) vernik (kar pa nismo mi) pa ima tu absolutno prednost.

    ps: študent, navdušeno (beri srečno) študira ko ima ker mu daje smisel - ljubezen postati doktor, arhitekt ali podobno. To pa ni pasja sreča je rezultat vzroka - ljubezni smisla. In to je to.
    Mal kasneje pa začne take in podobne stvari pisat in brati ker seveda ne zmore kužje sreče,ker je v protislovju oz. ni niti približno kompetabilna s človeško psiho.
    Zato:
    se ne smejmo vernem ker vera je racjonalna,saj je iskanje smila racjonalna razumska-srčna/čustvena aktivnost iskanja smisla v ljubezni,kar ali kjer naj bi bil logično rečeno mogoč edini smisel.

    Mi samo prodajamo polne vreče brezsmiselnega zraka.Kar tudi zveni brezmiselno.

    Lep pozdrav in vreče sreče ljubezni,kar je edin smisel ali Smisel, (ne vem) ki mogoče drži vesolje skup.Ne mislim cinično temveč resno.S takim stvami se ne hecam.Če je bilo mal skepse pa brez zamire.

    aries...angleško ovn..rojen v aprilu

    (prosim ne kapitilizirat na tipkalne ali slovnične napake)
    ...napadi na smiselnost pa so seveda upravičeni in nujini.


    [ Odgovori na to | Prijavi zlorabo | # ]



    Pasja sreča

    Prispeval/a: aries_1 dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 08:08 CET
    MC:Verjetno se boš strinjal z mano vsaj to, da so mnogi
    izmed tistih, ki doživljajo svojo navidezno srečno, vsaj
    enako trdno prepričani, da je navidezna tvoja sreča.
    panefin:
    Sreča je za mene stanje, ki nima vzroka temveč je takšna sama po sebi.
    Zato se prava sreča tudi izroditi ne more.
    To pa kar ljudje navadno imenujejo sreča, so za mene le trenutna zadovoljstva.
    ------------------------
    Tu izgleda, je nekako osnovnošolsko dokazovanje, kdo
    je bol ali manji srečen. Smiselnost tega prepričevnja ne zasluži pozornosti ljudi vajino inteligenco.
    Tu ni vpašanju kdo je več ali manji srečen, temveč forma - qvaliteta sreče. Tega se nit neomenja. Kriminalec, tudi srečen ko nekoga udar in ga oropa kakor tudi je srečen povprečen veren ali neveren človek, ko drugim pomaga. Vendar sreča ni nikakor ne more bit relaltivnost.

    Zato nadaljuje v tem stilu, ker so me iznenadile nekake solze kako živali trpijo,istočasno pa se pozab in se smeje ljudem, katerh edina ambicija je mogoče katero se zasmehuje, češ , da nima pravice sanj v vzdihovanju in obupu, ker bi rad svoje drage ali drago še enkrat videl.
    Povej to minuto okoli 107 ljudem ali okoli 6 + 1000čem ljudem to uro, ali danes okoli 153000 ljudem.

    Je pa neumestno se posmehujemo temu kar je človeka vrendnemu upanju,sanj, želja, ki jih najde edino v veri.
    Zato je vera racjonalnost, ker išče smisel in iskati smielrajonalnost. Potem vso to aktivnost zasmehuje in z nedokazanimi (kar se imenuje) dogmami dokazuje, da vse norost. Potem bi radi zaradi pravilnega ideala in proritete etike osla ali kozo gojili.

    Kakor sem rekel ponovim in slava tistim, z (resno) vero ker je racjonalnost. Saj se samo' išče smisel v ljubezenji do vsega kar imamo in smo izgubili. Ker je iskanje v smisla, ki je edino v formi upanja in ljubezni, je zato racjonalno, če se ga pravilno išče. To iskanje oz. vera je edino kar je vredno človeka ker ohranja upanje, da je življenje vredno duha človečnosti v človeku.

    ...sreča ali sreča od Sreče vsem vam - tebi so-človeku ker si, oz. smo vsi vredni upanja, sreče in ljubezni.


    Pasja sreča

    Prispeval/a: aries_1 dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 08:59 CET
    aries: popravka:...iskanje smila....
    ------------------
    panefin:
    Sreča je za mene stanje, ki nima vzroka temveč je takšna sama po sebi.
    Zato se prava sreča tudi izroditi ne more.
    To pa kar ljudje navadno imenujejo sreča, so za mene le trenutna zadovoljstva.
    --------------------
    Zelo idealno. Taka sreča je samo lahko, kakor piše, sreča neba, ki si jo že tu deležen.
    Nisem skeptičen v taki formi kakor MC.
    Ti sam to veš, kako se počutiš in misliš. Če to drži, potem vidim, da sem imel prav, da si prešel v polje transcendencije, katero zanjikuješ.
    Nadalje:
    Spominja pa me na nekega pridigarje, ki je neprepričljivo med pridgo rekel, češ, da ni potreben razlog, da je človek srečen.
    Takoj, če tudi mal več akor mulo sem razbral, da ima pridigar z veseljem oz. srečo problem, ker je tist moment preveč meni očividen, da sam sebe prepričuje.
    Saj je menda vsak poskusil to, a ne gre, brez soda vina ali kaj podobnega (katerega jaz ne uživam) Drugače bi že Indjici iznašli saj 1000če let naprej od nas,v študiranju sreče. Zato sem, nasprotno od tvojega kužka, prepogosto mizeren.

    ps:Če si uspel kar pišeš, potem se da napravit miljarde $ iz te ideje oz. idealne teorije bre-vzročne sreče.
    Ti vseeno želim še več sreče kakor jo imaš.
    ..aries...







    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Lario dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 09:27 CET
    Že, ko smo se rodili nas je tale namišljena, zavajujoča vera označila za grešnike.

    Pa vprašam razlagalce biblije in ostale brihtne glave, kdo si je izmislil grešne otroke in zakaj ??????


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Astronom dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 09:51 CET

    Dobro vprašanje, Lario - a žal ne boš dobil odgovora. Ker tisti, ki to ve, ve tudi to, da borba za oblast, ki traja že 2000 let in več, ne izbira sredstev in je najverjetneje na strani izkoriščevalcev. Najprimernejši za manipulacijo so prav verniki, ki slepo verjamejo v obljubljeno srečo oziroma verniki, ki jih prepričaš, da bodo kaznovani s peklom, če ne bodo ubogali ...

    Je pa vprašanje, kaj ima kdo za moto življenja. Morda pa je oblast nad vsem in vsakogar le zgrešeni cilj do sreče ... Kaj si kdo izbere za moto je pač osebna odločitev in marsikdaj osrečijo prav male stvari v življenju - veliko bolj kot tiste, ki sicer veljajo za "velike" ...


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: merijen dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 10:58 CET

    Hvala za tvoje misli, tvoj prispevek, Aries. Upam,da boš sodeloval v debatah še naprej.

    Lep pozdrav!
    Merijen



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Lario dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 12:50 CET
    merijen,


    v kakšnem božanskem duhu si vzgojila oz. vzgajaš svoje otroke????

    Zanimivo bi bilo prebrati tvojo razlago.

    No, verjetno si tukaj izgubila stik z otroško dušo in jo enostavno ignoriraš, ker nimaš nekega pametnega odgovora??????????????????????????????????

    Tvoj bog je krvav od kar ga tudi ti častiš.


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 13:32 CET
    Marko:
    >> Marko morebiti boš rekel, da je to utopija,
    >> a temu je tako le dokler tega sam ne spoznaš.
    No, to je pa približno tako, kot bi poslušal Stojčija ali
    kakega verskega fanatika, ki je doživel osebno izkustvo
    srečanja z Jezusom ali s kakim drugim imaginarnim
    prijateljem iz nebes ali druge galaksije…

    Mirko:
    Marko sodeč po tvojem odgovoru sem zadel kaj si misliš o realnosti tega kar pišem o sreči.
    Zapisal sem:
    Sreča je za mene stanje, ki nima vzroka temveč je takšna sama po sebi.
    Zato se prava sreča tudi izroditi ne more.
    To pa kar ljudje navadno imenujejo sreča, so za mene le trenutna zadovoljstva.

    Naj ti še enkrat povem, da sreča za mene ni nobeno mistično izkustvo, ki jo doživlja kaki fanatik kot si me opisal in poskušal primerjati s tistimi, ki take »odklope« in iluzije zamenjujejo za srečo.
    Očitno ti je zelo tuja gola resnica, da vse kar se imenuje sreča in je odvisno od česarkoli ali kogarkoli ni nobena sreča, ampak so to ponaredki sreče.

    V svojih pisanjih govorim, da sreče ni mogoče najti, saj lahko najdeš le tisto kar poznaš, a to ni sreča.

    Zato sreče ne iščem.

    Sreča je dragi Marko tukaj in sedaj, je nekaj kar ni povezano s filozofijo ali ezoteričnimi pretiravanji.
    Sreča je stanje, ki je svobodno od vsega starega kar popači videnje resničnosti tega kar je, točno takega kot je.
    Sreča je izza vsega kar si razum lahko predstavlja.
    Sreče ni v veri in v lažnih bogovih, pravljičnih izmišljotinah…
    Sreča živi tam kjer je konec tovrstnih in vseh predstav, ter iluzij o sreči.

    V kolikor je to za tebe utopija dragi Marko, potem si sam eden tistih, ki je ujet v predstave in iluzije o sreči.
    Dragi Marko v resnici bi rekel, da vendarle nekje v sebi vse to predobro veš kljub trenutnim nestrinjanjem z napisanim.

    Lepo popoldne ti želim.

    Mirko


    SREČA

    Prispeval/a: Astronom dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 14:21 CET

    Zanimivo je, da imajo Angleži dva izraza za SREČO:

    "Happy" - je čustveno stanje posameznika, ki izraža zadovoljstvo nad tistim, kar ga obkroža ali zadovoljstvo nad nekim dogodkom, ki se je zgodil. Ponavadi to stanje doseže posameznik takrat, ko se njegovo izkustvo nekako ujema z njegovimi pričakovanji. Sem lahko štejemo tudi Mirkotovega kužka, ki pričakuje klobaso in je "happy", ko jo dobi. Zanimivo je, da človek, ki uporablja možgane lahko na svoje "happy" stanje celo vpliva. To je namreč tudi edini razlog, da so se pri človeku razvili možgani. S poznavanjem naravnih zakonitosti (učenjem), pridobivanjem izkušenj in prevzemanjem odgovornosti za svoja dejanja človek lahko vpliva na svoje stanje "happy". Seveda brez učenja ter sprejemanja odgovornosti za svoja dejanja človek stagnira in prepušča svet drugim v upravljanje in s tem tudi svoje "happy" stanje. Take ljudi ponavadi spoznamo po tem, da stalno nekaj jamrajo in se pritožujejo nad svojo "unhappy" usodo. Pri tem pa so sami krivi, ker "usodo ne vzamejo v svoje roke", si postavijo realne cilje ter jih dosežejo. Taki le čakajo na nekega odrešenika, da bo rešil svet. Odrešenika pa od nikoder ...

    Drugi izraz je "luck". Res ne vem, kaj počnejo ti ljudje, ki imajo to vrsto sreče. Celo nisem ravno prepričan, da so vsi ti "happy". Zakaj neki je toliko nesrečnih bogatašev ? Očitno denar in slava le nista pogoj za srečo. Morda je izraz "luck" bolj rezerviran za nekoga drugega in precej težko najde mesto v prvi osebi ...

    Morda vodi do stanja "happy" racionalna pot, ki pa sta ji vedno primešana tudi vera in upanje, ki prispevata vsaj malo "luck".

    Enostavno eno brez drugega ne gre ...


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 14:23 CET
    Mogoče "sreča" je, ko si v harmoniji in usklajenosti z vsem in
    vsemi, kar nas uglasi na mir ter uživanje obstoja.

    Sicer to srečo, ki mi jo pogosto doživljamo - je ejforija zaradi
    nekega dogodka, kar je sicer čisto drugo.

    "Vernikom jezika" - zakaj ne zaupate vsemogočnemu, zakaj
    morate Vi vse imeti pod kontrolo in ne ON, saj vendarle naj ne
    bi bil pubertetnik in ne rabi našega omejenega pokroviteljstva
    ter praznoslovja. Sigurno je že sit tega, da z njim ravnate, kot
    z nekom, ki je nebogljen in njemu niti sekunde ne pustite, da
    sam spregovori tam kjer si mili, da je to potrebno. Saj vseh
    vernikov je že zdavnaj pozval k "veri-ljubezni v srcu" in ne na
    jeziku ter pred "ikonami", med "zidovi" in "tradicijami".
    Kar se tiče vere, kje je ljubezen ni vere, ker ljubezen naj bi bila
    dejstvo, stanje brez dvoma.

    Lep dan


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Astronom dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 14:40 CET

    Violeta, zato, ker je Eva utrgala sadež od drevesa spoznanja in ga ponudila tudi Adamu. Ker sta zdaj z vsemi svojimi potomci izgnana iz Raja in ne moreta do drevesa življenja, ki tam raste ...


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 14:58 CET

    Za mnoge je resnična sreča, če lahko živijo svoje ideale in hrepenenja, neglede koliko je tak način težavan, nosi tudi žalost, borbo, marsikaj. Tukaj nekje so tudi globoko verni ljudje, ki naredijo veliko za druge ljudi. Osebe, z notranjo močjo, talenti, vztrajnostjo....sporočajo nam s svojo iskrenostjo, zelo so inspirativni.


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 15:09 CET
    Astronom, vse do sedaj arheologi in znanstveniki iskali in iščejo
    najstarejše fosile, najstarejši zapisi itd. vse, kar je
    najstarejše... ni tako dolgo nazaj Arganovo drevo je postalo
    zelo popularno tudi v Evropi in vsepovsod pišejo, da je to
    najstarejše drevo.... Ti pa meni sedaj želiš povedati, da
    najstarejše drevo naj bi bila jablana? In ne samo to, nam
    pritrjujejo, da so jabolka zdrava, Eva pa je bila za ta jabolka
    "kaznovana", torej vernike in ne-vernike grešijo vse do sedaj.
    Nehajmo jesti ta »grešni plod« od »sil teme« in bo raj na zemlji
    ter naši duši bodo odrešene "jabolčnega zla"… :)

    LP


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: merijen dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 15:13 CET
    Okrog panefinove kontradiktornosti, nelogičnosti in vprašljivosti njegovih 'teorij' je bilo že kar veliko izrečenega.
    Vendar ga to očitno ne zaustavlja, da nam ne bi kar naprej in naprej 'serviral svoje ateistične 'filozofije', tako zagnano in vsiljivo, da postaja že agresivna.
    Vsaj jaz, osebno, lahko to upravičeno trdim.
    Vsak moj tekst, ampak res čisto vsak, (!) ki obravnava duhovno tematiko ,še zlasti vse kar se navezuje na Boga, vero, oz. sploh podobne teme, preprosto razvrednoti in označi kot popolno 'zmoto'. ( Pri čemer gre celo tako daleč, da celo odvzema podobnim razmišljanjem 'pravico', da bi se sploh smela imenovati 'duhovna'. Kajti 'prava duhovnost' je samo njegova (ne)duhovnost !)
    Če uporabim primerjavo, bi lahko rekla (malo karikirano), da se vede kot terorist, ki pride in vrže bombo na cerkev, polno vernikov, pri čemer je seveda (in na srečo) , ta bomba - verbalna. Kajti ne 'napada' samo mene, enako 'napada' vse vernike na splošno, pri čemer mu primeri verskih spopadov iz davne zgodovine,služijo kot izgovor. Pri čemer pa seveda tudi ne upošteva tega, da v sodobnem kršanstvu tega ni več.
    Posebna premetena oblika njegove a-verske dejajavnosti,ki bi jo tudi lahko označili kot agresivno, je tudi to, da ''oder'', ki sem ga jaz postavila, (da osvetlim lepoto, pomen ali važnost nekega duhovno-verskega dogajanja v naših življenjih) on peprosto UPORABI ZA SVOJ LASTEN NASTOP, za svojo lastno a-versko propagando in seveda predvsem tudi za SAMOREKLAMO, za njegovo -še od nikogar vrednostno potrjene- 'filozofije', pri čemer pa seveda vrednost napisanega, duhovno-verskega teksta, popolnoma razvrednoti.
    To je za mene tudi oblika agresivnosti, ali VERSKE NESTRPNOSTI.
    Vendar to še ne pomeni, da v to 'kategorijo' sodijo vsi komentarji, v katerih negdo izrazi, da se z nečem ne strinja.
    Če se to dogodi občasno, je to normalna stvar, nevarna postane takrat, ko nekdo načrtno in konstantno 'minira' vse tvoje zapise.
    In zopet nekaj drugega je to, če se 'minira' nekaj, kar pomeni neko 'splošno nevarnost' v obliki nevarne (recimo rasistične) propagande, ali pa se 'minira ' tisto, kar nikakor ni nevarno (kar vera v Boga) nikakor ni. Nasprotno sledenje božjim navkom je za človeka/štvo samo pozitivna usmeritev.

    Toliko torej o tem, čeprav se tovrstni 'apel', da se to ne bi več dogajalo, lahko nanaša tudi na druge 'oviralce' in nasprotnike vere.
    Kajti pod pogoji, kakor so sedaj, je jasno razvidno, da deluje proti pisanju o Bogu in podobnih temah, tukaj na SP, zelo močna in zaviralna anti- religiozna klima.
    Počasi dobi pisoči občutek, da je to na tem forumu, preprosto-TABU-TEMA, čeprav je to, če prav razumem, (več ali manj) duhovni portal. Pa ne v smislu ZAVIRANJA, ampak v smislu POSPEŠEVANJA in RAZVIJANJA DUHOVNIH POTENCIALOV V LJUDEH.



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 15:37 CET
    " če prav razumem, (več ali manj) duhovni portal. Pa ne v
    smislu ZAVIRANJA, ampak v smislu POSPEŠEVANJA in
    RAZVIJANJA DUHOVNIH POTENCIALOV V LJUDEH."

    Merijen, in zakaj misliš, da ti pospešuješ in ne oviraš? Od kod
    taka prepričanost? Mogoče prav ti - merijen ta ovira na poti
    "razvoja duhovnih potencialov"? Kaj je sploh "duhovni
    potencial"? Ustrahovanje, manipuliranje, čustveno izsiljevanje
    in blebetanje? Saj tudi v politiki, ki je zgrajena na lažeh znajo
    odlično prikazati svoj "duhovni potencial"... in tudi kje drugje...

    Tvoja primerjava z bombo in teroristi je zelo neumestna in
    mehko rečeno histerična. Če bi vsi teroristi bili takšni, kot Mirko
    ali Marko ali še kdo od "NE(oviralcev)" mislim, da bi že zdavnaj
    bili nekje v "nebeškem raju". Sicer pa ta pravi "teroristi", ki
    vržejo bombe na cerkev so pravzaprav vroči verniki in tudi
    kkršačnski verniki, recimo Breivik.

    Lp


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Astronom dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 16:42 CET

    Violeta, ko bi le bilo tako enostavno. Nihče ni omenil jabolka. In celo v Svetem Pismu ga ne najdem:

    http://sl.wikipedia.org/wiki/Eden

    Ne vem od kje smo Slovenci sproducirali, da gre v primeru sadeža z drevesa spoznanja za jabolko ? Morda ima Merijen odgovor ?

    Ob tem, ko sta Adam in Eva jedla od drevesa spoznanja sta spoznala, da sta naga - pomisli - prej sta bila SREČNA ! Potem pa sta spoznala, da sta NAGA ! ... Postala sta nestrečna ! In vse človeštvo po njima.

    Ko bi le res za vse bilo krivo jabolko ?



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 17:20 CET
    ...ne delat s takimi argjumentacijami sramote vsem tistim ateistom, ki vedo kaj govorijo.

    ..


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Violeta dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 18:06 CET
    "aries", kaj je sramota? in česa te je sram?

    Se sramuješ mogoče Kačinskega ali se sramuješ "svete
    inkvizicije", mogoče Chapmana ali Swami Nithyananda sex
    skandala in sex skandalov drugih "swamijev", pedofilije med
    "božjimi služabniki", samomorilskih verujočih napadalcev,
    dvoličnosti vernikov, služenja idolom raznih vrst?
    Česa te je sram? Mogoče te je sram ljubezni?

    Kot prvo mislim, da te je sram svoje identitete (in ni le tebe),
    ker jo tako skrbno (na novo) prikrivaš z nickom - ariesa
    prvega, seveda: lahko, da se motim... ane ? :)

    aries, in kakšna je razlika med tistimi, ki so "ateisti" in branijo
    živali ter se "posmehujejo" vernikom, ki te živali jedo, ter med
    verniki, ki zaradi svoje vere nekoga predalčkajo k "satanu" ter
    nekateri iz med najbolj "vernih" le teh pobijajo na isti način, kot
    pobijajo živali?

    Skrajnost nikjer ni dobrodošla.

    Nan, res je, da vsak ima svojo inspiracijo, Čokotilo naprimer
    inspirirala smrt v očeh umirajočega, vendar ni njegova ampak
    njegovih žrtev. Bil je zelo nadarjen v tem, da pri žrtvi pridobi
    zaupanje.

    Astronom, res ni bilo jabolko bila je breskev :)

    Sicer drugače, jabolko, kot prepovedan sadež, se je pojavilo
    zaradi podobnosti latinskih besed greh in jabolko, seveda, kot
    simbolična predstavitev "grešnega" dejanja.

    Lep večer vsem


    (sram me bodi) pa me ni :)







    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: IrenaG dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 19:17 CET

    merijen, meni pa deluješ kot nekdo, ki se dela norca s svojim
    pisanjem, ali pa si res tako zasvojena, da si že versko blazna...

    naša družina je katoliška, sicer gremo k maši samo ob velikih
    praznikih(žegnanje in polnočnice) ampak, ko berem tvoje goreče
    besede dobim o tebi tak občutek, kot sem napisala zgoraj...

    lp irena


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 19:46 CET
    Ponovino:...ne delat s takimi argjumentacijami sramote vsem tistim, če tudi včasih spornim, a pametnim dobrim ljudem ateistom, ki vedo kaj govorijo.

    V tvojem besednem obnašanju je pa samo ignorantska predsoba. Ne se šopirit, (če imaš željo), češ, da imaš sposobnost biti ateist.
    Niti sanjat o tem. Je isto kakor kužek gledajoč v špegel in vidi leva.

    Edini, ki je po inteligenci sposoben, biti ateist in je spoštovanja vreden je MC

    Kakor sem gor rekel, ne se šopirit, saj tudi za tebe, kakor za druge ni nevarnost ker ni sposobnosti, da bi postal kak od vas ateist, (zato je treba imet intelkt) in srčno kulturo. Kar pa tebi in vsem drugim fali. Ker je vsem le ignoranca zgled.

    Da ne omenim "komedije" brez-vzročne sreče vašega patrona panefina. Oh...

    ...oprostite abrapnost; tud jaz imam pravico govorit resnico oz. kar mislim govorit.

    ps: aries = angl. oven rojen v aprilu - vse mešaš.






    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Astronom dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 19:47 CET

    Ha, ha, morda melona ... te šele znajo bit' slastne ... :)

    Ne, res Violeta, imaš prav jabolko = zlo v latinščini. Hvala za namig. Spet sem se nekaj naučil:

    The Apple in the Garden of Eden
    Adam and Eve
    Showcasing the apple as a symbol of sin.
    Albrecht Dürer, 1507

    Though the forbidden fruit in the Book of Genesis is not identified, popular Christian tradition has held that it was an apple that Eve coaxed Adam to share with her.[22] This may have been the result of Renaissance painters adding elements of Greek mythology into biblical scenes (alternative interpretations also based on Greek mythology occasionally replace the apple with a pomegranate). In this case the unnamed fruit of Eden became an apple under the influence of story of the golden apples in the Garden of Hesperides. As a result, in the story of Adam and Eve, the apple became a symbol for knowledge, immortality, temptation, the fall of man into sin, and sin itself. In Latin, the words for "apple" and for "evil" are similar (mālum "an apple", mălum "an evil, a misfortune"). This may also have influenced the apple becoming interpreted as the biblical "forbidden fruit". The larynx in the human throat has been called Adam's apple because of a notion that it was caused by the forbidden fruit sticking in the throat of Adam.[22] The apple as symbol of sexual seduction has been used to imply sexuality between men, possibly in an ironic vein.[22]

    vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Apple


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 20:03 CET
    Astronom dne ponedeljek.
    Ha, ha, morda melona ... te šele znajo bit' slastne ... :)
    ----------------------
    ...tu je en borec kvalitetene intelktualnosti sanjajočega rad bi bil "ateist"...Ta proba tud še komedjanta špilat. l..



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 20:07 CET
    Op:...intelektualnosti..


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Astronom dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 20:19 CET

    Ne, Aries, ne želim biti ateist !
    Ti so preveč zaplankani !


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 20:22 CET
    Tu pa je patron logike; je jok - stok in žalost, ker MC prav "dobro razume", lol
    ----------------------
    ...panefin joče MC/ju..
    Zapisal sem:
    Sreča je za mene stanje, ki nima vzroka temveč je takšna sama po sebi.
    Zato se prava sreča tudi izroditi ne more.
    To pa kar ljudje navadno imenujejo sreča, so za mene le trenutna zadovoljstva.

    Naj ti še enkrat povem, da sreča za mene ni nobeno mistično izkustvo, ki jo doživlja kaki fanatik kot si me opisal in poskušal primerjati s tistimi, ki take »odklope« in iluzije zamenjujejo za srečo.
    Očitno ti je zelo tuja gola resnica, da vse kar se imenuje sreča in je odvisno od česarkoli ali kogarkoli ni nobena sreča, ampak so to ponaredki sreče.

    aries:
    ...seve to je vse brez-vzročna (kakor sam pravi) in brez-razumska sreča.
    Ta komendijantski tič se potem vernem smeje... my a....s





    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 20:31 CET
    Astronom dne ponedeljek, 26. dec.

    Ne, Aries, ne želim biti ateist !
    Ti so preveč zaplankani !
    ------------------------
    Mene ne moti, bodi karkoli že, pomembno, da smo srčno kulturni in pošteni.

    pa lp.




    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Astronom dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 20:39 CET

    Ja, to pa - za "SRČNO KULTURO" ...

    ... in to POŠTENO !!!

    :)

    LP


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: ? dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 21:03 CET
    aries_1 pravi: "Kakor sem gor rekel, ne se šopirit, saj tudi za tebe, kakor za druge ni nevarnost ker ni sposobnosti, da bi postal kak od vas ateist, (zato je treba imet intelkt) in srčno kulturo. Kar pa tebi in vsem drugim fali. Ker je vsem le ignoranca zgled."

    Morda bi bil pravi trenutek, da se vprašamo, kaj sploh pojmujemo kot srčno kulturo. Iz kakšnih situacij, razmišljanj in kombinacij besed (forumski zapisi pač temeljijo na teh) jo pri sogovorniku razberemo ter si posledično oblikujemo svojo podobo o njem.

    Verjemite, da ste najprepričljivejši takrat, ko sledite sebi in dovolite dihati tudi drugim.


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Astronom dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 21:27 CET

    Pozdravljen oziroma pozdravljena "?"

    Lepo bi bilo, če bi si nadel oziroma nadela kakšno bolj prepoznavno ime, kot je vprašaj. Sicer osebno nimam nič proti temu, da se pogovarjam z vprašajem, saj sem navajen pogovarjati se tudi s telefonskimi tajnicami:
    - pritisnite 1 če želite ....
    - pritisnite 2 če želite ....
    itd ...

    Je pa res težko govoriti o srčni kulturi ali celo "srčno-kulturno" z raznimi roboti ali telefonskimi tajnicami, kaj šele z vprašaji ...

    Ne vem, sem vprašal strica Googla, kot se sprašuje robota - nekaj ključnih besed - pa ne izpljune nič pametnega - a prepričan sem, če greste vprašat, kaj je "srčna kultura" katerega-koli mladoletnika, vam bo že znal hitro povedat, kaj je to ...


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 22:01 CET
    Vera, sreča, srčna kultura?

    Vera je ko verjameš v zlato tele.
    Vera je ko verjameš, da je Zemlja ravna ploskev.
    Vera je ko se klanjaš sveti kravi.
    Vera je ko svojemu bogu žrtvuješ lastnega otroka.
    Vera je ko greš v boj in ubiješ za svojega boga.
    Vera je ko verjameš, da obstaja pekel in raj in da je prvo rezervirano le za tebe, tisto drugo pa za vse tiste, ki ne verjamejo v vse zgoraj napisano in še marsikaj kar pravi vera.

    Vera pomeni ne vprašati se in sam pogledati, temveč le sprejeti vse kar ti rečejo, kar ti servirajo.
    Edino tako si pridna božja ovčka in le tako si boš prislužil obljubljeni raj tam nekje in nekoč.

    Bolj trdno ko verjameš, več srčne kulture in več sreče imaš, čeprav v bistvu niti ne veš v kaj sploh verjameš.
    Vera je srčna kultura in vsa sreča tega sveta…, a le v kolikor verjameš, da je temu tako.
    Vse ostalo ni vredno omembe, je sovražno in brez srčne kulture, kaj šele sreče.

    Taka je moč vere.


    Mirno spanje.


    Mirko


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Astronom dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 23:12 CET

    Ne, ne, Mirko, ne vse povprek ! To, kar si opisal je verski fanatizem.

    Vera je RES nekaj svetega. Ne teptat po biserih. Vera in upanje sta nekaj največ, ki z ljubeznijo lahko prideta iz srca. Sploh ni potrebno, da si vernik. Ko vero začutiš v sebi - vero v - pač v karkoli že - le da pride iz srca - iz ljubezni, je to - TO ! Takrat si pripravljen zastaviti vse - vse za TO !

    Poglej, kako se boriš, da bi z besedami podelil z nami svojo izkušnjo, a padeš vsakič na istem poskusu. Dobivaš hude udarce - a ti se ne daš. Veš, da tisto, kar si izkusil, je tako sveto, da moraš podeliti z vsemi - zato si prišel na pozitivke - a vsi gazijo po tvojih biserih ...

    To je srčna kultura - spoštovanje biserov - tudi vseh ostalih - ne le svojih ...

    Lahko noč !


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Nan dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 23:44 CET


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Violeta dne torek, 27. december 2011 @ 01:02 CET
    Dobro jutro, tukaj pa je zraslo zelo visoko drevo :)

    "Aries" prvi, sem ti hvaležna zato, da še nekdo Marko ne
    pripisal k "satanu" ali "silam teme" Super si! lahko se tudi
    motim, ane? :)

    Kar se tiče srčne kulture in biserov. Če vse to odložim :) pa ja
    briga me kdo in kaj verjame, če imate radi ljudi in, če vaša
    prednost je človek in ne njegova prepričanja ali njegova
    razlaga resnice. :)

    "Božiček" :) podari ljudem 1 uro tišine in to istočasne, odvzemi
    jim vse "biserje", vse njihovo "znanje" in "vero", naj se okopajo
    čisto nagi v "svojem jazu" :D

    Dobro jutro :)


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne torek, 27. december 2011 @ 03:36 CET
    "?" dne ponedeljek, 26. december
    Verjemite, da ste najprepričljivejši takrat, ko sledite sebi in dovolite dihati tudi drugim.
    ------------------------------
    Popolnoma pravilno.
    Vendar je včasih (kakor so neke revolucije) tudi besedna revolucija-agresivnost upravičena. Naj se to pravilno razume.
    Stvarnost:
    Če bi se lepo sporazumeli, bi debata bila npotrebna.
    Nadalje.
    Pozicijo drugačnega mnenja mora priti v formi spoštovanje

    In to je v primeru debate bistvo srčne kulturne.

    Hvala "?" za vse...tudi za "opomin" glede morda upravičene (besedne "revolucije")


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne torek, 27. december 2011 @ 05:06 CET
    panefin001 dne ponedeljek, 26. december 201
    Vera, sreča, srčna kultura?
    ''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
    aries:
    Da bi ne načečkal vse druge žalitve inteligence bi spodje držalo. Lepa hvala - za izziv... (potem se ljudje sprašujejo, kdo ustvarja agresivnost)

    panefin001:
    Bolj trdno ko verjameš, več srčne kulture in več sreče imaš, čeprav v bistvu niti ne veš v kaj sploh verjameš.

    aries:
    ..drži, da se še veruje oz, se je že 1000 letja verovalo v tako kakor praviš ti.Torej si bistvu teist.
    Da se ne ve v kaj se verjame pa NE drži za dobre kristjane. Kar samo ime pove.

    panefin001:
    Vera je srčna kultura in vsa sreča tega sveta…, a le v kolikor verjameš, da je temu tako.

    aries:
    Ko boš drugo kar je (out of date) izbrisal, pa lahko govoriš o srčni kulturi v tebi. Dvoličnost pa ni čednost ali modrost.

    panefin001:
    Taka je moč vere.

    aries:
    To povej, MC-ju...On je na drug način pameten, zato ti ne bo verjel.






    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne torek, 27. december 2011 @ 06:16 CET
    Violeta dne torek, 27. december 2011
    Dobro jutro, tukaj pa je zraslo zelo visoko drevo :)

    "Aries" prvi, sem ti hvaležna zato, da še nekdo Marko ne
    pripisal k "satanu" ali "silam teme" Super si! lahko se tudi
    motim, ane? :)

    aries:
    Najprej lepa hvala za roko besed premirja.
    Nadalje:
    Nisem super (zato rad slišim, da sem super), da se NE motiš to pa drži.

    ps: glede satana je p.m. over-reakcija od vseh strani. Vsi pogosto napačno branimo, kar zelo ljubimo.
    Nočem in ker nisem v stanju postavit sodbe. (samo rečem, da se brez žalitev izrazi drugačno mnenje)

    Violeta:
    "Božiček" :) podari ljudem 1 uro tišine in to istočasne, odvzemi
    jim vse "biserje", vse njihovo "znanje" in "vero", naj se okopajo
    čisto nagi v "svojem jazu" :D

    aries:
    ...zanjimjiva "prošnja. Probam scifrirat: če meniš, da je tisti "jaz" glavni problem podpišem.

    Lepo se s mej.



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne torek, 27. december 2011 @ 06:32 CET
    Prispeval/a: Astronom dne ponedeljek, 26. december 2011 @ 23:12 CET

    Ne, ne, Mirko, ne vse povprek ! To, kar si opisal je verski fanatizem.

    Vera je RES nekaj svetega. Ne teptat po biserih. Vera in upanje sta nekaj največ, ki z ljubeznijo lahko prideta iz srca. Sploh ni potrebno, da si vernik. Ko vero začutiš v sebi - vero v - pač v karkoli že - le da pride iz srca - iz ljubezni, je to - TO ! Takrat si pripravljen zastaviti vse - vse za TO !

    Poglej, kako se boriš, da bi z besedami podelil z nami svojo izkušnjo, a padeš vsakič na istem poskusu. Dobivaš hude udarce - a ti se ne daš. Veš, da tisto, kar si izkusil, je tako sveto, da moraš podeliti z vsemi - zato si prišel na pozitivke - a vsi gazijo po tvojih biserih ...

    To je srčna kultura - spoštovanje biserov - tudi vseh ostalih - ne le svojih ...

    Lahko noč !

    aries:
    Jasno, lepo, z globino, spoštljivo in nesporno povedano.
    Dober dan...


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Violeta dne torek, 27. december 2011 @ 08:44 CET
    "Najprej lepa hvala za roko besed premirja."

    (K)Arijes prvi (hihi, ne mi zamerit :D, če pa črka K prav skače
    v besedo) :) Premirje vidiš in rabiš ti, ker Tebi se je zdelo, da
    se s tabo nekdo krega, in Tebi se zdi, da je tukaj nekdo
    "agresiven" in "agresijo", če je to potrebno "izsesaš" iz najbolj
    prijaznega načina komuniciranja, in to Tebi se zdi, da tukaj
    primanjkuje srčne kulture, bistvo pa je, da prav vsak misli, da
    je nekaj "ni v redu" s srčno kulturo drugega, takrat, ko njegova
    "srčna kultura" je šla na "novoletni dopust", ne ustvarjaj si iluzij
    o tem, da si ti ta, ki naj bi o tej srčni kulturi poučeval.
    Nekajkrat si omenil ignoranco, ignoranca - je čustveno
    izsiljevanje in nespoštovanje, torej v ignoranci ni srčne kulture,
    ampak prav obratno, obstaja pa toleranca, kar je nekaj
    povsem drugega. Nepolnoletna oseba kateri postaviš meje v
    obnašanju in kažeš življenje takšnim, kot je v reali in ni v njeni
    predstavi tudi misli, da starši so tisti, ki jim "primanjkuje srčne
    kulture". Tudi policaj, ko piše kazen za prometni prekršek v
    večini "čustvenih dojemanj kaznovanega" nima "srčne kulture
    itd. ... :)

    Lep dan vsem

    aries prvi, jaz se ne kregam s tabo, tako, da tudi ni nobene
    potrebe po premirju, razen, če kaj drugega obstaja v tvoji glavi
    in tvojem dojemanju.

    Super Si in super so Vsi! :)




    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne torek, 27. december 2011 @ 11:11 CET
    Violeta dne torek, 27. december 2011
    "Najprej lepa hvala.

    Tebi se zdi, da je tukaj nekdo
    "agresiven" in "agresijo", če je to potrebno...

    aries:
    ...nimam časa vendar najprej: oprosti, da se opravičujem ker se opravičujem.
    Nadalje:
    ...izgleda, da se nivo umevanja kulture agresivnosti, med nama razlikuje. Potem je to druga stvar.
    Jaz bom vsekako obdržal svoj nivo in opravičil za uporabo žaljivh besed.

    pa dober dan.



    Grešni otroci in podobne izvirno krščanske bedastoče

    Prispeval/a: MC dne torek, 27. december 2011 @ 11:25 CET
    Zelo na hitro, odgovoril bi na vprašanje, ki ga je postavil
    Lario: »Kdo si je izmisli grešne otroke in zakaj?« Vsaka
    teološka ideja potrebuje nekaj časa, da se razvije in
    nazadnje okosteni v dogmo. Še posebej to velja za
    krščanske dogme, ki so tudi najbolj okostenele med
    vsemi dogmatičnimi okostnjaki. V Novi in še manj v Stari
    zavezi bi težko našli kaj o sami grešnosti otrok, oziroma
    bolje rečeno – o izvirnem grehu. Če seveda odmislimo
    teologijo lažnivega kljukca Pavla, ki je potem, ki se je,
    preden je doživel napad epilepsije, imenoval Savel. V v
    Pismu Rimljanov pravi takole: »Kakor je torej po enem
    človeku prišel na svet greh in po grehu smrt in je tako
    smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili ...; greh je bil
    namreč na svetu, preden je nastopila postava. In čeprav
    se greh ne prišteva, če ni postave, je vendar od Adama
    do Mojzesa smrt kraljevala tudi nad tistimi, ki se niso
    pregrešili podobno kakor Adam.« Smrt je torej nekakšna
    kazen za greh, ki doleti tudi tiste, ki ne grešijo kot Adam.
    Če odmislimo dejstvo, da je bil edini Adamov »greh«
    radovednost (kar je pravzaprav vrlina), potem pač
    moramo sprejeti dejstvo, da smo se okužili s klico greha
    zaradi Adama in ta klica se prenaša, kako le drugače, če
    ne z nekim drugim grehom, ki mu krščanski teologi
    pravijo SEKS! Jezus izvirnega greha, to je greha po
    Adamu sploh ni omenjal, nebulozo si je izmislil šele
    epileptični šepavec Pavel, prvi med tistimi, ki so verjetn
    živeli, se je z idejo Adamovega pragreha ukvarjal
    cerkveni oči in svetnik Irenej, ki je živel v drugi polovici
    drugega stoletja. Sledili so mu še drugi cerkveni očetje in
    apologeti – Tertulijan, Ciprijan & Co. Med tistimi, ki so se
    izvirni greh najbolj trudili povezati s seksom, je bil
    zagotovo Avguštin Hiponski ali po domače Sveti Avguštin.
    Ta spreobrnjeni gnostik in razuzdanec, ki je sebično
    zapustil noseče dekle in ji kasneje tako rekoč ugrabil
    otroka, ta pokvarjen politikant, ki se je z vsemi sredstvi
    spravljal na Pelagijance in druge »heretike«, je v svoji
    krščanski zlobi šel tako daleč, da je v pekel poslal celo
    nekrščene otroke. Ideja o nekrščenih otrocih, ki končajo v
    peklu, je tako nagnusna, da so se Avguštinu (na žalost
    samo v tej točki) odpovedali celo poznejši katoliški
    teologi, ki so nekrščene otroke raje uvrščali v limb
    (predpekel), kar je še seveda samo še ena prismodarija
    več ene izmed najbolj prismojenih religij, ki so kdaj
    okužile človeštvo. Od Jezusa, ki ni niti enkrat samkrat
    omenil izvirnega greha, do dokončnega izuma te teološke
    neslanosti, je torej minilo približno 400 let, kar še enkrat
    več kaže na to, da se je krščanstvo razvijalo v smeri od
    malih proti velikim bedastočam, in kar je veliko huje - v
    smeri od benignih proti malignim lažem. Verjetno nobena
    druga teološka ideja ni povzročila človeštvu toliko zla
    (Merijen bi rekla »Teme«), kot krščanska ideja o izvirnem
    grehu.


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: panefin001 dne torek, 27. december 2011 @ 11:49 CET
    Astronom:
    Ne, ne, Mirko, ne vse povprek ! To, kar si opisal je verski fanatizem.
    Vera je RES nekaj svetega. Ne teptat po biserih. Vera in upanje sta nekaj največ, ki z ljubeznijo lahko prideta iz srca. Sploh ni potrebno, da si vernik. Ko vero začutiš v sebi - vero v - pač v karkoli že - le da pride iz srca - iz ljubezni, je to - TO ! Takrat si pripravljen zastaviti vse - vse za TO !
    To je srčna kultura - spoštovanje biserov - tudi vseh ostalih - ne le svojih ...

    Mirko:
    Dragi prijatelj Astronom, naj ti poskusim približati zakaj o veri pravim tako kot pač pravim in zakaj ne vidim, da s tem teptam bisere.
    Namreč ne bi mogel pisati nečesa kar tako le zato, da bi nagajal ali žalil kogarkoli, ter morebiti zgolj pametoval. Te faze sem dal skozi.

    Torej primerjava z vero kot biserom za mene ni prav posrečena, saj vero nasploh vidim kot nekaj zelo slepega in neinteligentnega.
    Želel si mi sicer pokazati, da obstaja nekakšna drugačna (boljša) vera in tista slabša, manj dobra.
    Za mene je to podobno kot bi rekel, da je strel iz puške sicer nevaren človeku v kolikor je usmerjen v vitalne organe, zaradi tega pa boš ti raje streljal npr. v nogo.
    Resnica pa je ta, da je oboje neinteligentno dejanje ker oboje predstavlja obliko nasilja.
    Zaradi tega tudi v nogo ne streljam in se odpovem orožju v celoti.
    Ker v veri in verovanju nasploh vidim to neinteligentno in nazadnjaško, se le tej v celoti odpovem.

    Zakaj vidim tako?
    Vera je zmeraj povezana z ne videnjem in slepoto.
    Ko nekaj vidiš in ti je jasno, ti ni potrebno v to verjeti, mar ne?
    Iz tega sledi, da vera le zavira videnje in jasnost (zamegljuje pogled).
    Radovednosti, raziskovanja in pozornosti ne gre zamenjati z vero (po moje si želel izpostaviti te vrline).
    Medtem ko te vera drži priklenjenega za staro, te to prvo pelje ven iz zablod in silnih zgrešenih vzorcev.

    Poglej kaj npr. govori prava vera:« Tako je bilo, tako je in tako bo«! Amen.
    In rezultat takega odnosa je poznan. Ubijanja tistih, ki se niso ravno strinjali z vsem kar pravi vera o marsičem. Toda vera je slepo vztrajala pri svojem čeprav ni imela prav.
    Veliko generalno vprašanje je: »Kaj je sploh to kar vera ima prav«?
    Vidiš velika verjetnost je, da je vera glede tega kar misli, da ima prav v popolni zmoti. Lahko rečeš, da si gotov, da temu ni tako?

    Meni nekateri očitajo absolutizem, ne dopuščanje drugemu, da ima svoj prav in podobno.
    Toda zmeraj pišem, da v to kar podajam ne gre slepo verjeti in da to nima nobene veljave v kolikor tega sam ne raziščeš, sam ne spoznaš.
    Kot vidiš spodbujam dvom, radovednost in raziskovalni duh.
    Vera takega pristopa, sploh pa dvoma ne dopušča ampak ga zatira.
    Posledice so katastrofalne.

    Rezultat takih in podobnih globoko vsajenih verskih (religijskih) vzorcev so nesamostojni ter prestrašeni in zmedeni ljudje, ki znajo zgolj ponavljati in kimati z glavo.
    Priklenjen za staro in za tisto kar so rekle duhovne avtoritete in tradicija, vegetira na zglodanih kosteh, ki so jih le ti izpljunili, medtem ko se sam nikoli ne poskuša prebiti do lastnih spoznanj glede tega.

    Naj mi nekdo z argumenti in ne le z užaljenostjo pokaže da temu ni tako.

    Torej v osnovi je vsaka vera le vera in je zgrajena na istih principih.
    Vera zmeraj kategorično nekaj trdi, postavi zaključek in ne dovoli razprave o tem, drugače misleče pa zatolče ali jih postavi na stran hudiča, mračnih sil…
    Ta isti verniki ne uvidijo kdo ustvarja ta pekel in tega hudiča in temu rečem totalna slepota, ter pomanjkanje zrna inteligence.
    Nič kolikokrat je vera izrekla: »Pokristjanite te pogane…(ali pa jih poteptajte)«. Amen.

    Toliko vsem tistim, ki zagovarjajo vero kot najvišjo obliko komunikacije, srčne kulture in dopuščanja izražanja drugače mislečim.

    V kolikor vernik ima pravico do izražanja, jo imam tudi jaz in vsi ostali, mar ne?
    Pišem pa občasno, da je pri tem potrebno paziti na kak način se kaj podaja. Je pa res, da resnica včasih ruši prepričanja in to je marsikdaj boleč proces.

    Dragi Astronom od mene nikoli nisi in nikoli ne boš slišal, da sem komu prepovedal jeziti se in kakorkoli komentirati moja pisanja.
    Nekaterim se zdi, da je ta pravica namenjena ekskluzivno njim.

    Sam presojaj kaj je res in kaj ni od vsega tega.


    En velik pozdrav prijatelju (vsem).


    Mirko


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Violeta dne torek, 27. december 2011 @ 12:31 CET
    aries piše:
    "Da ne omenim "komedije" brez-vzročne sreče vašega patrona panefina. Oh..."

    "Ta komendijantski tič se potem vernem smeje... my a....s"

    "...izgleda, da se nivo umevanja kulture agresivnosti, med nama razlikuje. Potem je to druga stvar.
    Jaz bom vsekako obdržal svoj nivo in opravičil za uporabo žaljivh besed."

    Dragi "nepat(e)r,on" aries, zelo lepo, da si sestopil z "njivoja" "komedijantskega tiča ..." in se opravičil za svojo "srčno kulturo". Sicer, glede nato, da si začel vsem povprek dajati opisne ocene ter hkrati pisati, da ne daješ sodb oz drugače rečeno ocen, nebi bilo slabo, da takfrat, ko nekomu drugemu neutemeljeno očitaš "dvojno dno", še sam začneš uporabljati iz med vseh svojih "dnjišč" (beri meril), samo enega in enakega za vse, ki bo enko tudi zate.

    Lepop preživi dan :)



    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Astronom dne torek, 27. december 2011 @ 13:27 CET

    Pozdravljen MC ! Kot si zelo dobro razdelal, le potrjuje, kako si je Katoliška cerkev napačno razlagala izgon iz raja oziroma si ga je prikrojila sebi v prid, da je lahko manipulirala z verniki. Kot sem že nekje zgoraj omenil manipulacije z ljudmi trajajo že od kar se piše "sodobna zgodovina" in še prej, ko se še ni pisala. Najlažje pa je manipulirati z verniki, posebej če je cerkev podprta od države in skupaj z njo mojstrsko manipulira z ljudmi. Apak to je religija - krščanska religija.

    Meni je bolj zanimivo to, kaj naj bi predstavljala simbolika izgona iz Raja. Adam in Eva (pa tudi če gledaš zgolj mitološko) sta jedla z drevesa spoznanja ... poistovetila sta se s svojim golim telesom in postala smrtna - zakaj ? Prej sta se enotila z Zavestjo (ki je večna), ob spoznanju pa sta se pričela enotiti s telesom. In ta "klik" je povzročil izgon iz raja in postala sta smrtna, ker je pač telo smrtno ... ne vem, morda ima kdo drug boljšo razlago ? Samo mislim, da ni takoj vsaka pravljica ali mit za odmet. Končno nam nekaj hoče povedat ...

    Mirko, razlikovati moraš Religijo od Vere in med glagolom verjeti ter verovati. Vera je povsem individualna in svobodna. Pripadnost neki religiji ali pa ne, je tudi svobodno. Ampak če enkrat rečeš, da si Katolik, ne moreš več reč', da je Buda tvoj bog - ko si enkrat pripadnik neke religije ni več te svobode ...


    Grešni otroci in podobne izvirno krščanske bedastoče

    Prispeval/a: aries_1 dne torek, 27. december 2011 @ 14:23 CET
    MC dne torek, 27. dec
    V Novi in še manj v Stari
    zavezi bi težko našli kaj o sami grešnosti otrok, oziroma
    bolje rečeno – o izvirnem grehu. Če seveda odmislimo
    teologijo lažnivega kljukca Pavla, ki je potem, ki se je,
    preden je doživel napad epilepsije, imenoval Savel. V v
    Pismu Rimljanov pravi takole: »Kakor je torej po enem
    človeku prišel na svet greh in po grehu smrt in je tako
    smrt prišla na vse ljudi, ker so vsi grešili ...;

    aries:
    Drži konje; bi bilo pošteno,da bi glede kjukca Pavla poveda resnico, če ne te bodo englikanci "obglavili" ker ga zelo SvPavla zelo zelo častijo.
    Savel, kasneje Sv Pavel je bil judovsko oz. farizejsko tudi za Rimljnje zelo izobražen, zdrave pameti. Nikak eliptik. Vidiš vse sorte v tem primeru neresnico trošiš. Sem dobil občutek, da si zgubil sapo ko si to pisal

    Saj tudi Sv Pavel samo pravi, da so vsi ljudje grešili. Seveda so in še zmiraj, bi rekel Sv Pavel.
    Govori nekak 1/2 histerično kakor ti, da so vsi ljudje v grehu. Torej Sv Pavel govori resnico. Če se vzame to iz pogleda teologije - religije, da je bilo to Božje razsvetljenje potem je tudi v redu.
    Kje je problem oz. kaj te moti. Kakor vidim tudi (resnim) kristjanom je čist vseeno. Se ne razburjajo nič ali padajo skup.

    Glede Sv Avguština, pa drži je bil pokvarjen in se mogel te pokvarjenosti dolgo rešiti in je šele pri okoli 30 letih postal kristjan. Zato je njegova sodba o človeški sposobnosti, tako negativna. Ker ja cel svet sodil po sebi, češ, da človek ni sposoben brez božje milosti nič dobrega. Po moje, je Sv Avguštin stvari precej skompliciral posebno za RKatoličane.
    Rekel sem po moje.

    Osebno see bol strinjam Pelaganizmom, ki trdi, da človek popolnoma svoboden, da vsak lahko svetnik ali ostane "grešnik". Je vse od samega človeka odvisno, brez božje milosti. Zaradi slednje in drugih stvar, ga takrat Avguštinsko napojena cerkev preganjala. Imaš čist prav.

    pa Lep P.





    Grešni otroci in podobne izvirno krščanske bedastoče

    Prispeval/a: aries_1 dne torek, 27. december 2011 @ 14:26 CET
    pr:...ker anglikanci Sv. Pavla zelo zelo častijo....


    Grešni otroci in podobne izvirno krščanske bedastoče

    Prispeval/a: aries_1 dne torek, 27. december 2011 @ 14:29 CET
    pr... ni bil nikak epileptik...


    Ad hoc mit o Adamu, ki ga je srečala pamet

    Prispeval/a: MC dne torek, 27. december 2011 @ 14:52 CET
    Ne samo katoliška, ampak večina krščanskih cerkva, si
    izgon iz raja razlagajo na način, ki je podpira jedrne
    krščanske teološke premise. Na podoben – izkrivljen
    način si je krščanstvo razlagalo tudi veliko večino ostalih
    zapisov Stare zaveze. Judje, ki najbolje poznajo svoje
    Svete spise, se krščanskim interpretacijam, med katerimi
    najbolj prednjačijo prozorno bedaste interpretacije raznih
    prerokb, posmehovala in če že v ničemer drugem, se
    temu posmehu lahko povsem mirno pridružimo tudi
    ateisti. Postavlja se torej vprašanje, kakšna je prava
    razlaga mita o izgonu iz raja oziroma mita o Adamu in
    Evi. Na tem mestu te bom verjetno moral razočarati –
    mislim, da kake prave interpretacije ni. Sicer lahko v
    vsakem človeškem mitu iščemo neko psihološko zrnce
    resnice, ki nam pove nekaj o nas, o naši zgodovini in
    kulturi. Posledično miti niso za odmet. Miti se
    spremenijo v nebuloze šele v trenutku, ko jih nekdo
    začne jemati kot zgodovinska dejstva. V današnji časih
    je takšnih literalistov na srečo vedno manj. Kot gobe po
    dežju pa se množijo brihtneži, ki v mitih vidijo neko občo
    »psihološko realnost« in potem na osnovi mitologije
    gradijo »filozofijo vsega«. Moje mnenje je, da so miti
    primarno (neznanstven) poizkus razlage sveta (razlage
    povsem naravnih pojavov). Po drugi strani je industrija
    množične zabave mite popularizirala, tako da so, še bolj
    kot nekoč, zlezli pod kožo in množično zavest večine
    ljudi. Seveda jih je ob tem nujno tudi popačila in
    degradirala. Drugače pa se mite in mitologijo močno
    precenjuje. Najbolj jo je precenjeval Jung in sploh vsi
    psihoanalitiki njegove šole, ki so iz analize pravljic delali
    znanost. Pravzaprav si lahko vsakdo, ki ima pet minut
    časa in malo domišljije, ustvari svojo interpretacijo
    (kateregakoli) mita, ki potem podpira njegovo lastno
    nazorsko razlago sveta. Moja interpretacija mita o Adamu
    in Evi pravi takole: »Človek je bil butast in neveden -
    mislil je, da živi v raju. (Resnici na ljubo, ni nikoli živel v
    raju, ampak je »jebal ježa« od trenutka, ko je izgubil rep
    in dlake.) Potem je prišla kača, ki simbolizira Razum in
    Logiko ter človeku pokazala drevo spoznanja, to je drevo
    rešitve. V trenutku, ko je homo sapiens jedel z drevesa
    spoznanja, je spoznal, da je bog prevarant in potem je
    izrekel svojo prvo kletev. Maščevalni bog je človeka
    izgnal iz raja, pravzaprav je človek iz raja pobegnil, ker
    mu je ideja, da se nekje na nebu skriva pokroviteljski
    »big brother«, šla na živce. Tudi meni bi šla, če bi mi bog
    sledil povsod, tudi v spalnico z Evo. Z njim je pobegnila
    Eva (kača številka 2) in še tista prva kača (Pamet), ki ga
    spremlja še danes in je pravzaprav njegova edina
    zanesljiva partnerka. Bog (simbol za neumnost,
    praznoverje in zlobo) pa mu (Adamu oziroma človeštvu)
    še vedno diha za ovratnik – pravzaprav mu diha že od
    vsega začetka, kar nam pojasni na primer mit o prvem
    uboju, ko je zlobni bog z zvijačo naščuval Kajna proti
    Ablu. (Še vedno pa me bega vprašanje, kateri sin je spal
    s svojo materjo.) No, to je moja interpretacija, izmislil
    sem si jo pred desetimi minutami. In povsem razumem,
    če ti ni všeč, saj mi tudi tvoja interpretacija »poenotenja
    s telesom oziroma poenotenja z Zavestjo« ni!


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne torek, 27. december 2011 @ 14:55 CET
    O življenju, duši in grehu / 1.del


    Prispeval/a: Violeta dne torek, 27. december 2011 @ 12:31 CET
    aries piše:
    "Da ne omenim "komedije" brez-vzročne sreče vašega patrona panefina. Oh..."

    "Ta komendijantski tič se potem vernem smeje... my a....s"

    Aries:...izgleda, da se nivo umevanja kulture agresivnosti, med nama razlikuje. Potem je to druga stvar.
    Jaz bom vsekako obdržal svoj nivo in opravičil za uporabo žaljivh besed."
    Danes se ponovno opravičujem!




    Pavlolepsija

    Prispeval/a: MC dne torek, 27. december 2011 @ 15:20 CET
    Pavel, zaradi mene ga lahko častijo tudi Mohamedanci, je
    bil, če je sploh živel in ni tudi on sam izmislek piscev
    apostolskih del, še enkrat ponavljam, velik lažnivec.
    Verjetno je znal prepričati celo samega sebe. Da je bil
    epileptik (to mu lahko štejemo kot olajševalno
    okoliščino), seveda težko dokažem, a nič manj težko, kot
    mi morejo krščanski apologeti dokazati, da je ta
    krščanski »superman« preživel več brodolomov, oslepel
    lažnega preroka, izganjal demone in celo obujal mrtve,
    kot lahko preberemo v apostolskih delih. Pozorno branje
    apostolskih del pokaže, da se je Pavel hotel kosati z
    Jezusom in ga v vsem preseči, kar lahko razumemo kot
    megalomanski napuh malega in grdega šepavca. Če bi
    Pavel živel v času smodnika, bi gotovo znal leteti na
    topovski krogli. Je pa nekoliko kompromitirajoče, da je ta
    prakrščanski čvekač vedel o Jezusu desetkrat manj, kot
    vedo danes otroci, ki so vsaj eno leto hodili k verouku. In
    seveda, če smem komentirati še tvoj drugi argument –
    inteligenca in epilepsija se ne izključujeta.

    Še besedico o pelagijanstvu in Avguštinu: Odvratni
    Avguštinovi zamisli se je najbolj upiral škof Julijan iz
    Eklana, vnet zagovornik pelagijanstva, ki je svoje ime
    dobila po svojem začetniku – angleškem menihu Pelagiju.
    Julijan je Avguština ostro napadel: »Ti, Avguštin, si daleč
    od religioznih občutkov, od civiliziranega mišljenja, daleč
    celo od zdravega človeškega razuma, če misliš, da se je
    Bog sposoben tako pregrešiti zoper pravičnost, kot si ne
    moremo misliti niti za barbare«. Za Julijana je Bog,
    kakršnega si je zamislil Avguštin, »preganjalec
    novorojencev, ki meče drobcene dojenčke v večni ogenj.«
    Danes bi se vsak normalen človek s količkaj razvitim
    občutkom za pravičnost zagotovo strinjal z Julijanom,
    medtem ko bi monstruozno Avguštinovo prepričanje
    označil za patološko religiozno blodnjo. Zgodovina je
    hotela, da je sočutni Julijan postal heretik, brezčutni
    Avguštin pa svetnik – in podobni usodi sta bila deležna
    tudi njuna nazora.


    Ad hoc mit o Adamu, ki ga je srečala pamet

    Prispeval/a: aries_1 dne torek, 27. december 2011 @ 16:18 CET
    MC:
    Ad hoc mit o Adamu, ki ga je srečala pamet.

    aries:
    Menda samo ti in podobni, ter USA fundamentalisti
    govorijo še tako o Adamu in Evi. Kar pa ne drži KC

    Spravi se up to date mate!

    Mal za izobrazbo.

    7 videjo

    Dawkings in astronomer fr Georgem Cayone

    http://www.youtube.com/watch?v=po0ZMfkSNxc

    http://www.youtube.com/watch?v=vjjDDhE8R5k&feature=relmfu

    http://www.youtube.com/watch?v=zyyySnUqCug&feature=relmfu

    http://www.youtube.com/watch?v=_eEmnhmAwPM&feature=relmfu

    http://www.youtube.com/watch?v=Nl1xmkVOyRw&feature=relmfu

    http://www.youtube.com/watch?v=xwDTBW8oxug&feature=relmfu

    http://www.youtube.com/watch?v=-qPHIS3n7Lw&feature=relmfu








    Pavlolepsija

    Prispeval/a: aries_1 dne torek, 27. december 2011 @ 17:23 CET
    Pavlolepsija


    Prispeval/a: MC dne torek, 27. december 2011 @ 15:20 CET
    Pavel, zaradi mene ga lahko častijo tudi Mohamedanci, je
    bil, če je sploh živel in ni tudi on sam izmislek piscev
    apostolskih del, še enkrat ponavljam, velik lažnivec.
    Verjetno je znal prepričati celo samega sebe. Da je bil
    epileptik (to mu lahko štejemo kot olajševalno
    okoliščino), seveda težko dokažem, a nič manj težko, kot
    mi morejo krščanski apologeti dokazati, da je ta
    krščanski »superman« preživel več brodolomov, oslepel
    lažnega preroka, izganjal demone in celo obujal mrtve,
    kot lahko preberemo v apostolskih delih.

    aries: kaj hočemo tako piše...vsekakor je bol verodostojen kakor neko pristransko osebno sklepanje...
    Kar ti govoriš ne gre skup kakor on govori oz. piše.
    Je prav zdravo pametni realist. Mu ni bilo nerodno celo priznati dvome:"če bi Kristus ne vstal je naša vera prazna"
    Kar je po moje namig dvoma...

    MC:
    Še besedico o pelagijanstvu in Avguštinu: Odvratni
    Avguštinovi zamisli se je najbolj upiral škof Julijan iz
    Eklana, vnet zagovornik pelagijanstva, ki je svoje ime
    dobila po svojem začetniku – angleškem menihu Pelagiju.
    Julijan je Avguština ostro napadel: »Ti, Avguštin, si daleč
    od religioznih občutkov, od civiliziranega mišljenja, daleč
    celo od zdravega človeškega razuma, če misliš, da se je
    Bog sposoben tako pregrešiti zoper pravičnost, kot si ne
    moremo misliti niti za barbare«.

    aries:
    Kakor sem omenil, meni gre tudi Sv. Avguštin na živce je vse skompliciral...ker je imel probleme sam s seboj.
    Tale menih Pelagij, je bi enotaven in preprost. Je bil pač "samo" menih. Poleg dogme popolne svobode človeške volje, je imel tudi probleme z cekvijo samo. Ni zagovarjal piramidski sistem autoritete.
    Kar seveda ni šlo pepežu sploh....


    Pavlolepsija

    Prispeval/a: aries_1 dne torek, 27. december 2011 @ 17:29 CET
    Op: ...enostaven....


    George Coyne

    Prispeval/a: MC dne torek, 27. december 2011 @ 18:04 CET
    Odličen intervju!

    Pa ne zaradi Dawkinsa, ki mi je bolj ali manj že zelo
    znan, ampak zaradi lucidnega sogovornika. Če bi fr.
    George Coyne živel pred kakimi štiristo leti, bi zelo
    verjetno končal na grmadi in to zelo verjetno ne na
    katoliški, ampak na anglikanski, čeprav bi ga verjetno
    dali cvreti tudi tisti, ki so bolj gravitirali proti Rimu ;)
    Coyne zelo pošteno pove, da je kristjan oziroma katolik
    zato, ker pač izhaja iz katoliškega okolja. Všeč mi je, ker
    vero striktno ločuje od znanosti – boga, kot si ga
    predstavlja Coyne, je bog ljubezni, ne pa bog ustvarjalec
    (stvarnik), niti ni to bog vrzeli, ki bi pojasnjeval
    nepojasnjeno. Od vseh čudežev Coyne verjame, oziroma
    priznava samo dva – in sicer brezmadežno spočetje in
    vstajenje od mrtvih, kar je za kristjana pravzaprav
    minimum od minimuma, pa še to iz naslova tradicije
    religije, ki ji pripada. Bistvo vere je prav v tem, da
    verjameš v stvari, ki jih ni mogoče dokazati in za katere
    nimaš absolutno nobenih dokazov. Na žalost se večina
    vernikov tega sploh ne zaveda in obupano išče
    znanstvene potrditve za obstoj (svojega) boga. Takšno
    iskanje dokazov je že vnaprej obsojeno na blamažo in po
    moje se tovrstni naivnosti smeji tudi sam bog, če
    slučajno obstaja ;)



    Religija vs. znanost

    Prispeval/a: Astronom dne torek, 27. december 2011 @ 19:13 CET

    Ne vem, koliko verniki kaj iščejo v znanosti, kajti oni že verujejo, Znanost jim prej lahko zruši kakšen grad iz mivke, kot pa da bi ga ojačala. A dejstvo je, da je znanost pravzaprav zamenjala vlogo religije v državi. Prej je duhovščina odločala, kaj je prav in kaj ne, zdaj pa so tu tolmači znanosti, ki v vlogi akreditirancev skupaj z državno politiko odločajo o tem, kako naj se razmišlja in potem pišejo razne bolj ali manj neumne zakone. Cilj je v obeh primerih prestrašiti ljudstvo in ga narediti ubogljivega. Ne bit naivni ! Tudi znanost je lahko zelo manipulativno sredstvo. Odločitev, s čem naj se manipulira: z religijo ali znanostjo, se odloča na podlagi tega, komu ljudje bolj verjamejo. Če pa se da na to temo še spreti ljudi med seboj, je pa sploh idealno. Sprtim ljudem je najlažje vladati.

    Predlog: raziskujte znanost po možnosti "iz prve roke" in ne iz "roke interpretov" in verujte brez cenzure duhovnikov ... Je pa za to potrebna velika odgovornost ! Ljudje smo po naravi leni. Prvi odgovornost radi prelagajo na interprete znanosti, drugi na duhovščino. Tretji pa kar na državo. Nekdo pač mora biti kriv za stanje v katerem smo, a ne?


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 28. december 2011 @ 00:04 CET
    " NE PUSTITE TOREJ, DA VAS ODNESE MOČ TOKA, AMPAK PUSTITE TISTIM MED VAMI, KI TO ZMOREJO, DA UPORABIJO PROTITOK IN DOSEŽEJO PRISTANIŠČE ODREŠITVE.

    IŠČITE TISTEGA, KI VAS BO PRIJEL ZA ROKO IN VAS BO POSPREMIL DO VRAT SPOZNANJA, KJER ŽARI SVETLOBA, V KATERI NI TEME, KJER NI NIHČE OPIT, AMPAK SO VSI TREZNI IN S SRCEM ZREJO NJEGA, KI ŽELI BITI PREPOZNAN." ( Tok smrti )
    (Tretja knjiga Corpus Hermeticuma)

    Vprašanje izvora našega obstoja je sočasno vprašanje po pravzroku vse biti, po Bogu. To so vprašanja, ki so tako stara kot človeštvo samo. Vprašanje o Bogu je vedno vznemirjalo srca ljudi. Vera v Boga je vedno spadala k človeku, kakorkoli je že bila izražena. Da, vera v Boga je do dna duše človeške in človekovega življenja lahko določa ter ga osmišlja. Če postane vera taka, " da lahko gore predstavlja", da človeku moč, ki ga dvigne nad samega sebe in privede do njegovega pravega porekla.

    Vera in upanje sta v duhovnem smislu tesno povezana. Upanje je neke vrste pričakovanje. Pričakujamo nekaj dobrega, nevemo pa točno, če se bo to uresničilo, kot si želimo. To si želimo in pričakujemo. Upanje je za vse ljudi pozitivno pričakovanje nečesa, na izpolnitev tega pa nimamo nobenega ali zelo majhen vpliv. Če kmet zjutraj pogleda v nebo in reče: " No, verjamem, da bo danes lepo vreme" , izražajo te besede večje prepričanje, kot bi isti kmet rekel pred izletom v tujino:" No, upam, da bo vse dobro". Tu gre za vero in isto hrepenenje, o katerem govori Pavel v prvem pismu Korinčanom, poglavje 13,13:" Za zdaj pa ostanejo vera, upanje in ljubezen, to troje. In največja od teh je ljubezen." Tu gre za vero, upanje v duhovnem smislu.

    Resnična vera je notranje vedenje o obstoju prvotnega sveta.

    ZUNANJA VERA:
    Človek, ki sprašuje po Bogu,usmerja vprašanja najprej na svojo okolico, na druge ljudi, predvsem na avtoritete ali skupine in skupnosti, ki mu lahko odgovorijo na ta vprašanja. Mnogi, so upali in upajo na tak način najti zadovoljiv odgovor.. Našli so ga in ga najdejo, vsaj začasnega, pri skupinah in regioznih skupnosti, ki so jim priključile.

    So pa tudi ljudje, ki s takimi odgovori niso zadovoljni. Čutijo, da je vse to premalo, da ne zadošča živeti t.i. religiozno življenje in pri tem ostati tak kot prej. Ali ne izzovejo naziranje in mnenja o Bogu pogosto sporov?

    Ali ni bilo v zgodovini človeštva mnogo prelivanja krvi zaradi religioznih ljudi, ki so vztrajali, da je njihova vera edino prava?

    Ne moglo biti tako, da so ti ljudje v svojem fanatizmom delovali pod vplivom neke onostranske moči?

    Torej kocem 20. in začetkom 21. stoletju so mnoge naravno - religiozne skupnosti dobesedno pokopale Boga pod množico teoloških pojmov in dogem. Tako so nastala napačna dojemanja Boga, ki so iskalca ovirala. Istočasno so ga ujela in podredila usodi, ki prav gotovi ni predvidena in pomeni vedno večje odtujevanje od božjega.

    Žalostno je, da moramo ugotoviti, da so ljudje, ki se imajo v naravno - religioznem smislu za verne, v bistvu ravno tako odaljene od Boga kot tisti, ki zanikajo njegov obstoj.Mnogi, ki to občutijo, se odvrnejo od svoje cerkve ali drugih religioznih skupnosti. Dosežejo lahko sicer začasni višji razvoj v tej naravi, a osvabajočem smislu ne dosežejo nikakršnega uspeha. Kultura dobrega izzove vedno tudi kulturo slabega. temeljenega zlega v sebi torej niso premagali.

    Človek, ki resnično išče Boga, se mora dodobra izprašati o vseh okostnelih pojmih in dogmah, povzetih od drugih in jih strogo preveriti, ali so v soglasju z resničnostjo. Izostriti mora občutek za resnico, posredovan od znotraj; naučiti se mora videti vzroke stvari, da lahko razkrinka privide in blodne zaznave ter se je zmožen obrniti resnično večnemu.
    Miran.


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Astronom dne sreda, 28. december 2011 @ 01:10 CET

    Pozdravljen Miran in dobrodošel v burno debato. Merijen si po mojem še mislila ni, kakšen plaz bo sprožila s svojim člankom. A kot morda na prvi pogled izgleda to plaz neke nestrpnosti in nesprejemanja, sem prepričan, da če le Bog obstaja, je veliko bolj zadovoljen z našim odzivom, kot pa s slepo poslušnostjo. Kajti Bog se bo mnogo bolj razveselil ene zgubljene duše, ki se bo vprašala po njem, kot pa stotih, ki kot ovce v tropu blejejo svojo že stokrat premleto molitev in sploh ne vedo, za kaj gre ...

    Ljudje smo po naravi pravi otroci. Nagonsko si želimo svobode in bolj ko nekomu nekaj govoriš, kaj naj dela, da mu bo dobro, pa tudi če si sam Bog, bolj bo delal po svoje. Zato dajte ljudem svobode, da verujejo kar hočejo. Tudi tisti, ki verujejo v znanost so neke vrste verniki. V bistvu ateistov ni. Vsak v nekaj verjame in če že ni član neke večje religije, si pač ustvari svojo - malo religijo. Na svetu je vedno obstajalo mnogo religij. Problem je nastal takrat, ko je neka oblast eno religijo dovolila ali jo celo uzakonila kot obvezno, druge pa preganjala. Vse religije vodijo k Bogu - vse, saj prihajajo iz srca. Tudi znanost, sem prepričan, vodi k Bogu. Pomislite na prave avandgardiste v znanosti: Gordano Bruno, Galileo Galilei, Isac Nevton, Leonardo da Vinci, itd. Vsi ti so svoje delo opravljali s srcem in predanostjo. To ni bil odmik od Boga. Prej nasprotno ! In danes se je znanost približala Bogu kot še nikoli poprej, saj je na pragu odkritja "Božjega delca" - Higgsovega bozona. Kaj je večja predanost Bogu, kot iskanje Resnice ? Mar ni to govoril tudi Jezus ? Iščite in boste našli ! Trkajte in se vam bo odprlo ! To je Vera ! To je tista Sveta stvar ! To je TO ! Tako, kot je Cerkev v zgodovini preganjala vse, kar ni bilo po njenih načelih (dogmah) - predvsem znanost, tako danes, ko je svet postal racionalen, kot še nikoli, uradna zanaost ne sprejema ničesar, kar ni dokazljivo v laboratoriju. Vendar iskalci v znanosti še niso rekli zadnje besede. Verjemite mi, tudi znotraj znanstvenih krogov se marsikaj preganja, predvsem tisto, kar ruši ustaljena dognanja. Pred stoletjem je Einstein poskrbel za pravo revolucijo v znanosti - in kako težko so njegovi članki prišli v javnost, saj jih je malo kdo razumel - pa Nikola Tesla - na žalost danes zlorabljajo njihove izume (atomska bomba, Cemtrailsi) To so zlorabe. Zato nista bila Tesla in Einstein grešnika. Iskala sta Resnico ! Tisto temeljno Resnico ! Njuna odkritja so zlorabili drugi - tisti, ki jim gre za denar, ki hočejo vladati svetu - tisti, ki imajo bedne predstave o svetu in ki jim ni mar za človeške duše. A v vsaki duši se skriva iskalec Resnice. Pustite ljudem, da verujejo v tisto, kar jim govori srce. Naj odprejo srce in iščejo Resnico. Naj trkajo na vrata, da se jim (nam) odprejo. Kajti iskanje Resnice osrečuje. Res osrečuje! Ko nekaj spoznaš, ko se sam dokoplješ do spoznanja - to šteje - samo to - to je smisel ! To je Vera ! To je Upanje ! Pustite ljudem svobodo! Preveč je zakonov, dogem in podobno. To le spodbuja ljudi h kršenju le teh ...


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: Miran Zupančič dne sreda, 28. december 2011 @ 03:43 CET
    Pozdrav tudi tebi Astronom.

    Dokler bo človek plaval s širokim tokom smrti, o čemer govorijo na začetku mojega komentarja navedene Hermesove besede, ga bodo v njegovih zaznavah , v njegovi "veri" vedno znova potrjevali drugi. Verjel bo, da je to, kar počne, pravilno.

    Ko pa bo nekoč podvomil in bo človek, ki stoji poleg, vprašal:" Sem na pravi poti?", bo ta morda očetovsko položil roko na njegovo ramo in rekel:" Vse je vredu, dokler ne plavaš proti toku. Glej, življenje nudi toliko možnosti. Nebi v njih mogel tudi sebe? Pridi vendar del poti z menoj, pokazal ti bom mnogo novih stvari, ki jih nisi še nikoli videl."

    Vendar nemir še dalje gloda v duši človeka, ki resnično išče Boga. Mnoge raznolike življenjske možnosti ga ne morejo zadovoljiti. Drži se ob strani, ko drugi s polnimi pljuči uživajo življenje, s slutnjo, da je lahko njegov nemir le za kratek čas utišan, da bi kasneje planil še bolj vrtajoč.

    In potem si želi proč od te umazanije, proč od želje, ki ga sili, da se udeležuje tega življenja. Sluti čistost , ki se dviga daleč čez vse zemeljsko. V njegovi zavesti se dvigajo ideali harmonije, nadzemeljske lepote in moči. Začne strmeti za temi ideali, oddalji se od običajnega življenja. Medtem ko drugi uživajo v svojem obstoju , medtem ko se eni dvigajo po karieristični lestvici življenja ali se drugače zlivajo s stvarmi tega sveta, se skrivaj ukvarja z globljimi odnosi življenja.

    Drugi ga imajo za sanjači, fantasta, dolgočasneža in morda ga pomilujejo, ker je njihovih očeh dosegel tako malo-luzer.

    Tu nastopi notranja borba.
    Vendar se ne more odpovedati svojemu upanju v Boga, svojemuniskanju resnične življenjske izpolnitve. V njem vzplamti boj. Kajti ali ga ne dohitevajo vedno znova njegove lastne želje, se ne zave nenadoma in vedno znova, da se v osnovi ne razlikuje od drugih, do katerih pogosto čuti antipatijo in zaničevanje? Ne, ljudi noče sovražiti, saj je to v nasprotju z njegovimi visokimi ideali in vendar so ti razcepljeni občutki in občutenja ločenosti od običajnega sveta tisti, ki jih ni moč zanikati.

    Pri svojem iskanju nove opore se vrže na gore ezoterične literature, vsrkava izkušnje drugih in upa , da bo s tem končno dobil odgovor na vrtajoče vprašanje. Z vseh strani ga oblegajo cele vrste metod, tehnik in nazorov , vadi se v meditaciji in morda poskuša z različnimi okultnimi vajami. Vendar se ta nemir ne umakne, drži ga ujetega kot z urokom , peha ga v obup in melanholijo, v določenem trenutku pa čisto gotovo ve:" Sovražim to življenje in vse , kar je z njim povezano." Obup!

    In moč pride od zunaj. ( Uspensky-filozof, matematik in ezoterik je dejal:" V življenju moramo narediti vse sami, toda brez Njega ne moremo nič!" )

    Iz lastne moči ne bi mogel uiti toku. Morala je posredovati moč od zunaj, ki mu je lahko pokazala pravo pot in mu omogočila, da je sledil tej poti.
    Zavedajoč se lastne nemoči ga nosi reka; čeprav se nemir v njegovi notranjosti noče utišati, je vendar mirnejši in spokojen v upanju , da pomoč pride, če bo le uverjen.

    In nenadoma se ga dotakne čisto nova moč. Ugotovi, da obstaja protitok, ki ga lahko pripelje v domač pristan. To je tok, ki človeka veže na zemljo, ampak ga zemlja osvobaja. To je tok , ki je v nasprotju z vpojnostjo materije in iz katere izhaja božja enost. Ta moč, ki kliče, budi in obnavlja, usmerja in vodi izgubljeno dušo v njen prvotni dom.


    " Kot hlepi pastir po sveži vodi,
    tako vpije moja duša po tebi, o Bog.
    Mojo dušo žeja po Bogu,
    po živem Bogu.
    Kdaj bom prišel do tega,
    da bom gledal božje obličje? "

    Miran.


    George Coyne

    Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 28. december 2011 @ 04:22 CET
    George Coyne
    MC dne torek, 27. december 2011
    Odličen intervju!

    Pa ne zaradi Dawkinsa, ki mi je bolj ali manj že zelo
    znan, ampak zaradi lucidnega sogovornika. Če bi fr.
    George Coyne živel pred kakimi štiristo leti, bi zelo
    verjetno končal na grmadi in to zelo verjetno ne na
    katoliški, ampak na anglikanski, čeprav bi ga verjetno
    dali cvreti tudi tisti, ki so bolj gravitirali proti Rimu ;)
    Coyne zelo pošteno pove, da je kristjan oziroma katolik
    zato, ker pač izhaja iz katoliškega okolja....

    aries:
    Nisem sicer pričakoval, da bo kdo to gledal, še manji, da bo to koga spreobrnilo. Hvala tebi MC za komentar.

    Namen je samo pokazat stvarno stanje zavedanja cerkve, da se je posebno zadnji papež zavedal potrebe preprečitev ponavljanja zgodovine znanstveni napak.

    Drugače se strinjam, če bi kaj bi se verjetno zgodilo pred nekaj stoletji. G.Coyne med drugim pravi, da so bili ljudje pred časom enega ali drugega razloga fudametalno butci, glede resnic znanosti.

    Znanost ne pove nič o Bogu, temve samo kako sistem deluje. Religija ne pove prepogosto nič o znanosti, vendar je oz mora biti filozofsko pripravljena "stalno" premikati detajle resnice brez compromizacije absolutizma. To pa je delo filozofov in teologov, da povežejo znanost in vero.

    Kakor, ta inteiview pravi, da evolucija v principu drži, isočasno ne izključuje ob "določenem času" mogoč poseg Boga v evolucijiski razvoj. Se lahko omeni, da je tudi prapok, delo belgiskega jezujita Georges Lemaître, ki nekje 1920. leta zaradi "odmikanja" galaksji oz. širjenja vesolja to ugotovi.Tolk o tem.

    Glede kakršnegakoli enega ali drugega dokazovanja pa pozabimo; in bo stalno problem. Zato je ena ali druga trditev glede absolutizma definitno napačna.
    Menda je "varna", komur je znana, "Pascalova stava".

    Pozdrav...
    aries.


    Religija vs. znanost

    Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 28. december 2011 @ 06:09 CET
    Astronom: dne torek, 27. december 2011
    Ne vem, koliko verniki kaj iščejo v znanosti, kajti oni že verujejo, Znanost jim prej lahko zruši kakšen grad iz mivke, kot pa da bi ga ojačala.

    aries:
    Dobro, da si rekel, da ne veš KOLIKO ljudi išče resnice v znanosti. Lahko je eden povprečen človek, budist, musliman, kristjan itd. znanost ne ruši, temveč človeka nauči kako sistem deluje. Znanosti ni v interes poleg tega se zaveda, da ni zmožna, da bi nekega inženira dokazala ali odkazala.
    Nadalje češ, da bo znanost nekaj v bsolutizmu glede resnic trasentednosti nekaj porušila, o temu znanost ne sanja in je ne zanjima. Če smem: meni znanost dokazuje kako sistem deluju.To je vse kar od znanosti pričakujem.

    Astronom:
    Predlog: raziskujte znanost po možnosti "iz prve roke" in ne iz "roke interpretov" in verujte brez cenzure duhovnikov ... Je pa za to potrebna velika odgovornost ! Ljudje smo po naravi leni. Prvi odgovornost radi prelagajo na interprete znanosti, drugi na duhovščino. Tretji pa kar na državo. Nekdo pač mora biti kriv za stanje v katerem smo, a ne?

    aries:
    Ja, seveda, npr.hipotetično, vsak bo šel sam eksperimente delat, da si bo sam dokazal, ker je danes strašansko nevarno, da bosta znanost in "župnik" skup nekaj neznastvenga dokazala. Daj no.V kašnem stoletju sploh živimo?
    Cenzura duhovnikov v današni astronomiji, fiziki in Q, Mehaniki.....daj no. Ne paniko zganjat.
    Eno je biti kritičen, drugo pa neko znanstveno reljognozno zarorniško teorijo potegovat.

    Vse ostalo pišeš čudno, češ, da ne zaupaš znanosti, filozofji ne politiki. Slednje je razumljivo.
    Žal in s spoštovanjem, da se do tvoje meje nezaupanja ne strinjam.

    L.P.


    Religija vs. znanost

    Prispeval/a: Astronom dne sreda, 28. december 2011 @ 06:42 CET

    Imaš prav !

    Toraj nam ostane le, da se gremo "pošteno srčno kulturo" in čakamo na konec sveta ali pa na odrešenika. Samo prej ga mora znanost še dokazati in priznati ...

    ali morda ti predlagaš kaj drugega ?


    O življenju, duši in grehu / 1.del

    Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 28. december 2011 @ 07:37 CET
    Miran Zupančič dne sreda, 28. december 2011
    " NE PUSTITE TOREJ, DA VAS ODNESE MOČ TOKA, AMPAK PUSTITE TISTIM MED VAMI, KI TO ZMOREJO, DA UPORABIJO PROTITOK IN DOSEŽEJO PRISTANIŠČE ODREŠITVE.

    aries:
    Besede so jasne, a ne pokažejo oz. dokažejo - dokaži, vsak dandanes vpraša. (saj ta realost je stalno bila del človeške narave)
    Dannes pa izgleda, da je človek prišel do konca potrpljenja čakati na rezultate neizpolnjenih obljub - prerokb.
    Pa dokaži! Ne jutri danes. Tu je problem.
    Saj piše, da je Kristus dokazal in dokazoval še in še.
    Končno so osebo, ki naj bi delala čudeže - dokazovalla pokopali...
    Sedaj pa predlagaš ti "prititok". Seveda, da je protreben.
    Kje to dobit? Saj še Kristus ni za vse oz. popolnoma uspel.
    Ga je težko, če že ne nemogoče najti.

    Miran:
    In potem si želi proč od te umazanije, proč od želje, ki ga sili, da se udeležuje tega življenja. Sluti čistost , ki se dviga daleč čez vse zemeljsko. V njegovi zavesti se dvigajo ideali harmonije, nadzemeljske lepote in moči. Začne strmeti za temi ideali, oddalji se od običajnega življenja. Medtem ko drugi uživajo v svojem obstoju , medtem ko se eni dvigajo po karieristični lestvici življenja ali se drugače zlivajo s stvarmi tega sveta, se skrivaj ukvarja z globljimi odnosi življenja.
    Drugi ga imajo za sanjači, fantasta, dolgočasneža in morda ga pomilujejo, ker je njihovih očeh dosegel tako malo-luzer.

    aries:
    Zgornje je velik del stvarnosti, ki ima (kakor je razvidno) tudi elemente nerealnih sanj, želja, ambiciji in misli.
    Vendar človek, kjub zavestnim ali nezavesntnim občutkom, da ni realen, ne more tega stališča opustiti. Potem sledi dopolnitev, v spodnjem opisu:

    Miran_
    Tu nastopi notranja borba.
    Vendar se ne more odpovedati svojemu upanju v Boga, svojemuniskanju resnične življenjske izpolnitve. V njem vzplamti boj. Kajti ali ga ne dohitevajo vedno znova njegove lastne želje, se ne zave nenadoma in vedno znova, da se v osnovi ne razlikuje od drugih, do katerih pogosto čuti antipatijo in zaničevanje? Ne, ljudi noče sovražiti, saj je to v nasprotju z njegovimi visokimi ideali in vendar so ti razcepljeni občutki in občutenja ločenosti od običajnega sveta tisti, ki jih ni moč zanikati.

    aries:
    Ta realnost pa stvarno dopolni človeške do sedaj že patetične kondicije do vrha.
    Nadalje pišeš.

    Miran:
    Pri svojem iskanju nove opore se vrže na gore ezoterične literature, vsrkava izkušnje drugih in upa , da bo s tem končno dobil odgovor na vrtajoče vprašanje. Z vseh strani ga oblegajo cele vrste metod, tehnik in nazorov , vadi se v meditaciji in morda poskuša z različnimi okultnimi vajami. Vendar se ta nemir ne umakne, drži ga ujetega kot z urokom , peha ga v obup in melanholijo, v določenem trenutku pa čisto gotovo ve:" Sovražim to življenje in vse , kar je z njim povezano." Obup!

    aries:
    Zadnja beseda, ni samo beseda šekspirske pisave, je lahko dejanska (razumsko čustvena) stvarnost.

    Miran:
    In moč pride od zunaj. ( Uspensky-filozof, matematik in ezoterik je dejal:" V življenju moramo narediti vse sami, toda brez Njega ne moremo nič!" )

    aries:
    To so 2000 let + stare modre besede. A se ne najde, tistega, ki ustvarja za povprečenga človeka, (kar smo v tem pogledu mogoče vsi) nikak prepričljiv Protitok.
    Kje in kam od tod?

    lp
    aries





    Religija vs. znanost

    Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 28. december 2011 @ 08:04 CET
    Astronom dne sreda, 28. dec.
    Imaš prav !

    Toraj nam ostane le, da se gremo "pošteno srčno kulturo" in čakamo na konec sveta ali pa na odrešenika. Samo prej ga mora znanost še dokazati in priznati ...

    ali morda ti predlagaš kaj drugega ?

    aries:
    Sploh ne vem če meni odgovarjaš. Vsekakor: menda ne predlagaš, da gremo skozi življenje v stalnem nezaupanju (nekaki paranoji) do: znanosti, folozofije itd. To pomeni do vsega kar nam oz. ki so edini instrumeti - orodja za najti resnico.
    Meni nekako zveni - izgleda "ground zero" oz. vse od začetka.
    Dejasko mi ni jasno kaj si mislil... zato mogoče napak odogovarjam.
    lp
    aries.


    Religija vs. znanost

    Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 28. december 2011 @ 08:18 CET
    ps: ...nisem misli sedet na r......temveč, da uporabljamo svojo sposobnot in vse te primpočke za najdenje resnice...


    Religija vs. znanost

    Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 28. december 2011 @ 09:14 CET
    Astronom:
    ,,,da če le Bog obstaja, je veliko bolj zadovoljen z našim odzivom, kot pa s slepo poslušnostjo.

    areis:
    Brez tega ne gre:....kdo je (našim)...??...menda si sam?
    O človek... Tistemu, ki pišeš, se sigurno ne smatra sam sebe k "našim", če bi ga ti razumel.

    Astronomer:
    Kajti Bog se bo mnogo bolj razveselil ene zgubljene duše, ki se bo vprašala po njem,

    aries:
    ...jaz izgubljena duša, ne bi bil tako siguren, če zlorabljam to "teološko" luknjo. (predrzno upanje)

    Astronomer:
    ..-kot pa stotih, ki kot ovce v tropu blejejo svojo že stokrat premleto molitev in sploh ne vedo, za kaj gre.

    aries:
    Ta je najlepša: "mi smo pametni oni neumni?" ha, ha,ha...Oh..

    Polno vse-vrstnih kulturnih čednost... In seveda logike.

    Čestitam!
    aries





    Religija vs. znanost

    Prispeval/a: Astronom dne sreda, 28. december 2011 @ 09:23 CET

    Ja, Aries, oprosti, odgovor je bil tebi namenjen. MC je že povedal, da je strogi ateist in racionalist in nikogar ne nameravam prepričevati v širjenje obzorij, če si sam tega ne želi. Miran je tudi lepo in jasno izrazil svoje mnenje. Ti se še edini nisi jasno izrazil, ali podpiraš ali zavračaš (tudi) duhovni pristop poleg seveda strogo ortodoksno znanstvenega. Moraš pa vedet, da tudi znanstvenike, predvsem tiste, ki ne sedijo na lovorikah, vodi isti duh iskalca, kot je včasih gnal prve tvorce religij. Temeljna vprašanja so namreč še vedno pred nami in nanje iščemo odgovore (Kdo Sem ? Od kod prihajam ? Kam grem ? Kaj je namen življenja ?). Ljudje od nekdaj iščemo odgovore. Včasih je to počela religija oziroma še prej so odgovore poskušali podati grški filozofi, še prej so teorije razvijali Babilonci, Sumerci ... danes jih moderna znanost. Veš, ampak tudi znanost ima določene omejitve. Govori namreč lahko le o materialni, največ valovni obliki materije. Zdravniki morajo v svoji pogodbi podpisati, da ne bodo zdravili s pomočjo alternativne medicine, agronomi pa podpisujejo certifikate o tem, kaj je zdrava prehrana in kaj ne, kot jim narekuje "denarna politika" ... Vse v imenu ortodoksne znanosti! Se ti to zdi prav ? Se ti zdi, da je danes ortodoksna znanost kaj boljša od srednjeveške ortodoksne cerkve ? To sem hotel nakazati. Tvoje mnenje glede tega me zanima ?


    Religija vs. znanost

    Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 28. december 2011 @ 09:28 CET
    Aries:
    Še tole: da ne pozabimo, modrosti in logike.

    Astronom dne torek, 27. december
    Ne vem, koliko verniki kaj iščejo v znanosti, kajti oni že verujejo..

    areis:
    Fudamentalno Watson: verniki iščeji v znanosti kako sistem deluje...???


    Religija vs. znanost

    Prispeval/a: aries_1 dne sreda, 28. december 2011 @ 09:36 CET
    Astronom:
    Moraš pa vedet, da tudi znanstvenike, predvsem tiste, ki ne sedijo na lovorikah, vodi isti duh iskalca, kot je včasih gnal prve tvorce religij.

    areis:
    To absoltno drži in vem že 10 letja, (kar se mnogi NE zavedajo), da je vsaka člveška znanstveno delavna aktivnost ali aktivnost povprečneža in moralno pravilna igra, lahko "vera" in molitev...


    Religija vs. znanost

    Prispeval/a: Astronom dne sreda, 28. december 2011 @ 09:38 CET

    Aries, Tvoje TVOJE mnenje me zanima TVOJE !!! Ne, kaj so rekli drugi. Se morda izogibaš izraziti svoje mnenje, ker se bojiš kritike drugih - tudi prav ! Dovolj, da sebi odgovoriš !

    In če boš takole siciral vsako misel, boš težko dojel, kaj ti nekdo hoče povedati. Lahko ti nekdo napiše roman o Himalaji in ga boš tako presiciral - prav kirurško, s podporo celotne znane znanosti, pa ne boš našel lepote notri ---

    Tvoj zaključek: Lepote v Himalaji NI !


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,65 seconds