Mislite, da izgledate super v vaši usnjeni jakni? Bi tako mislili tudi, če bi vedeli, da je morda narejena iz kože mačke ali psa? Za čevlje, jakne ali torbice ne uporabljajo "le" goveje kože. Nikoli ne morete biti povsem prepričani, v čigavi kože ste. Usnje je, tako kot krzno, koža nekoč živega bitja, iz katerega so potem naredili oblačila, modne dodatke in pohištvo.

Vsak nakup novega usnjenega izdelka bistveno poveča dobiček klavnic. Pri govedu kože predstavljajo okoli 60 % stranskih proizvodov. Vsaka žival, ki konča kot torbica, čevelj ali pas, je prestala nepredstavljivo trpljenje množične živinoreje. Nakup usnja neposredno podpira intenzivno živinorejo in klavnice, saj so kože najpomembnejši stranski proizvod milijarde vredne mesne industrije. Povpraševanje po živalskih kožah je torej pomemben dejavnik industrije smrti.

Usnje "svetih krav" iz Indije
Velik delež usnja, ki je naprodaj v Nemčiji, izvira iz Indije. Večina ljudi seveda misli, da v Indiji s kravami lepo ravnajo, saj jih mnogi Indijci častijo kot svete. Ugotovitve organizacije PETA so pokazale, da so indijske krave pogosto prodane na dražbi in morajo prehoditi dolge razdalje do nelegalnih transportov. Delavci z udarci gonijo lačne in žejne živali po več dni. Kravam natrejo oči s čilijem ali tobakom ali pa jim zlomijo rep, da bi jih prisilili vstati in hoditi naprej.

Po dolgem pohodu strpajo do 50 krav, ki so pogosto bolne ali poškodovane, na tovornjake, ki so namenjeni prevozu do 12 živali. Med vožnjo po luknjastih cestah druga drugo pohodijo in poškodujejo z rogovi. Mnoge med njimi umrejo že med potjo. Videoposnetki potrjujejo, da živali pogosto mrcvarijo s topimi umazanimi noži v kamenodobnih klavnicah tako, da jih lahko njihove vrstnice pri tem opazujejo. Nekatere pri polni zavesti odrejo in razkosavajo.

Kože mačk in psov s Kitajske
Azija je velika izvoznica usnja. Mačke in pse mučijo na najbolj grozljiv način. Odirajo jih pri živem telesu. Ocenjujejo, da na Kitajskem v ta namen pobijejo dva milijona mačk in psov. Njihove kože se pojavljajo kot najrazličnejši izdelki po vsem svetu in so označene preprosto kot "usnje". Kupijo jih ljudje, ki ne bi nikdar nosili mačje ali pasje kože.

Z vsakim novim parom usnjenih čevljev obsodite eno žival na doživljenjsko trpljenje. Dandanes je na voljo veliko neusnjenih čevljev - kot npr. te balerinke proizvajalca "Cosmo Viva" iz "Veggie-Nappe", ki so narejene iz kakovostne mešanice viskoze in sintetike. Material diha, podobno se razteza in prilagaja nogi, je mehek in enostaven za vzdrževanje (na njem se npr. ne pojavljajo sledi vodnih kapljic!).  Proizvodnja je veliko bolj prijazna okolju in nobena žival ne trpi zaradi tega.

V Franciji letno pokradejo več kot 20.000 mačk za usnjarsko industrijo. V policijski akciji so v neki strojarni zaplenili 1.500 mačjih kož, iz katerih so izdelovali otroške čevlje.

Usnje - vse prej kot okolju prijazno
Usnjarska industrija poskuša kupce prepričati, da so kože "okolju prijazne" in "naravne". Resnica je povsem nasprotna. Vsak izdelek iz pravega usnja ni samo simbol trpljenja živali, temveč je tudi nevaren za okolje in zdravje. Da bi preprečili trohnenje živalske kože, pri obdelavi uporabljajo veliko kemikalij, ki so zelo nevarne za okolje, povečujejo nevarnost nastanka rakastih obolenj in so pogosto vzrok alergij. Študije so pokazale, da usnjarska industrija celo bolj onesnažuje okolje kot tekstilna, farmacevtska, papirna in industrija umetnih gnojil.

Umetno usnje je "in"
Nakupovanje neusnjenih izdelkov je danes enostavno. Številni sodobni oblikovalci in znamke prodajajo fantastične izdelke, pasove, torbice, čevlje in jakne. Tudi nekatere diskontne trgovine in veleblagovnice imajo na voljo bogato izbiro čevljev iz umetnih materialov.

Deset razlogov zakaj se odpovedati živalskemu usnju:

1. Pretvorba kože v usnje s pomočjo nevarnih kemikalij
Čeprav nekateri proizvajalci svoje usnjene izdelke zavajajoče hvalijo kot "okolju prijazne", je za pretvorbo kože v usnje potrebno veliko kemikalij, kot so mineralne soli, formaldehidi, in razna olja, barve in politure, med katerimi so nekatere narejene na osnovi cianida. Največ usnja strojijo s kromom. Okoljevarstvene oblasti v ZDA označujejo vse odpadke, ki vsebujejo krom, kot nevarne.

2. Strupene snovi v odplakah usnjarn
Odplake usnjarn vsebujejo velike količine nevarnih snovi, kot so soli, apneno blato, sulfidi in kisline. Strojenje stabilizira kolagenska in proteinska vlakna v koži, zato se biološko ne razgradijo - ne zgnijejo. Usnjarna potrati ogromno vode in za vsako tono obdelanih kož proizvede enako količino trdnih odpadkov. Podtalnica v bližini usnjarn vsebuje visoke vrednosti svinca, cianida in formaldehidov. Usnjarne letno proizvedejo 800.000 ton odpadkov, ki vsebujejo krom.

3. Tveganje za zdravje ljudi
Usnjeni izdelki, ki so pogosto v neposrednem stiku s kožo, lahko vsebujejo velike količine kroma, močnih kemikalij in alergenov, ki povzročajo ekceme na koži. Ljudje, ki živijo v bližini usnjarn ali v njih delajo, pogosteje zbolevajo za rakom. Ameriški Center za kontrolo in preprečevanje bolezni je ugotovil, da je v okolici neke usnjarne v zvezni državi Kentucky levkemija petkrat pogostejša, kot je državno povprečje.

V usnjarnah uporabljajo tudi arzen, ki je povezan z nastankom pljučnega raka pri delavcih, ki so mu pogosto izpostavljeni. Študije na Švedskem in v Italiji so pokazale, da je tveganje za nastanek raka pri delavcih v usnjarnah 20 do 25 % višje kot pričakovano.

4. Množična živinoreja uničuje podnebje
Vsak nakup usnjenega izdelka povečuje dobiček mesne industrije in klavnic. Kože predstavljajo do 60 % stranskih proizvodov. Znano je, da je intenzivna živinoreja med glavnimi krivci za okoljske probleme.
Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) je v svojem poročilu navedla, da množična živinoreja proizvede več toplogrednih plinov kot ves svetovni promet.

5. Ogromna poraba vode
Okrog 70 % dostopnih vodnih virov je porabljenih za kmetijstvo. Še posebno dosti vode porabi intenzivna živinoreja (za primerjavo: 25.000 litrov pitne vode za 1 kg mesa). Krmila in odplake mlečne industrije (kožo "odsluženih" krav mlekaric predelajo v usnje) bistveno prispevajo k onesnaževanju vodá.

6. Usnje - vzrok porabe fosilnih goriv
"Proizvodnja" živali porabi ogromno fosilnih goriv, za razliko od umetnega usnja. Študija v Bangladešu je pokazala, da je proizvodnja usnja bolj škodljiva za okolje kot proizvodnja tekstila, zdravil, gnojil in papirja.

7. Usnje - vzrok lakote
Skoraj milijarda ljudi, od tega 100 milijon otrok, trpi lakoto, čeprav je proizvodnja hrane zadostna. Zemljo, vodo in druge vire, ki bi jih lahko namenili za prehrano ljudi, "potratijo" za pridelavo krmil za množično živinorejo. Tako 50 % svetovne proizvodnje žit in 90 % proizvodnje soje porabijo za krmo živine.

8. Uvoz usnja iz Azije
Velik del usnjenih izdelkov je uvožen iz Azije, med drugim iz Indije, katere usnjarska industrija spada med najbolj okrutne na svetu. V Evropo prihaja tudi vedno več usnja iz Kitajske, kjer uporabljajo tudi kože pobitih mačk in psov. Taki izdelki so označeni enostavno kot "usnjeni". Azijska usnjarska industrija ni podvržena okoljevarstveni zakonodaji.

9. Vegetarijanci ne nosijo usnja
Kdor se zavestno odreče mesu, mu je tudi nošenje usnja tuje. Proizvodnja usnja je tesno prepletena z mesno industrijo. Ne gre le za stranski proizvod. Kdor ne prenese, da morajo živali živeti in umreti v usmiljenja vrednih pogojih za kratkotrajen gurmanski užitek, se tudi ne strinja z nošenjem usnja. Vegetarijanstvo naj bo torej tudi prelomnica pri izbiri izdelkov iz umetnega usnja, ki prispevajo tudi k varovanju okolja in podnebja.

10. Trpljenje okolja in živali
Zaradi nošenja usnja trpijo okolje, podnebje, ljudje, ki delajo v proizvodnji, in predvsem živali. Edini, ki imajo od tega koristi, so ljudje, ki služijo na račun trpljenja drugih.

Trpljenje živali za modo - po nepotrebnem! Na voljo je dovolj velika izbira čevljev, oblačil, torbic itd. iz sodobnih materialov. Zanje ni treba trpeti nobeni živali. Umetno usnje se odlikuje po udobju in trajnosti - in je zelo enostavno za vzdrževanje. Moda bi morala prinašati veselje, ne smrti!

Vir: Freiheit für Tiere, št. 2/2009, prevod: Martin Vrečko

Vir slovenskega prevoda: revija Osvoboditev živali, avgust 2009