Pravijo, da je dobiti otroka nekaj najbolj normalnega na svetu. Vendar na žalost to ne velja za vsakogar. Vse več ljudi ima težave z neplodnostjo in tudi v Sloveniji je stanje resno, saj naj bi po zadnjih podatkih o težavah z zanositvijo poročal že vsak četrti par. 

Vendar pa lahko za zdravje svojih reproduktivnih organov tudi sami naredimo veliko. Predvsem z zdravim načinom življenja, s pozitivnim dojemanjem sveta okrog sebe in z zdravo prehrano. Tukaj se osredotočamo predvsem na uživanje nepredelanih živil, ki v svojem bistvu ohranjajo vse življenjsko pomembne hranilne snovi in jih posredujejo našem telesu.

Kako pomembna je prehrana?
Ni vseeno kaj zaužijemo. S svojimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi vplivajo živila tudi na razvoj in delovanje naših reproduktivnih organov. V sedanjem času pomen zdrave prehrane dobiva nove dimenzije, vse več pa je tudi raziskav, ki dokazujejo, da lahko s pravilno izbiro hrane spremenimo odziv telesa in tako sami vplivamo na procese, ki vodijo do ravnovesja v našem telesu. 

Prav tako kot lahko antioksidanti in vitamini iz živil pomagajo do boljšega zdravja, lahko na drugi strani kemični dodatki v živilih resno ogrozijo naše zdravje in optimalen razvoj procesov v telesu. Za svoje zdravje bomo naredili največ, ko bomo začeli uživati hrano, ki je bogata z minerali, vitamini in kot takšna vpliva na stanje naših reproduktivnih organov in hormonsko ravnovesje.

Starodavna žita
Starodavna žita, kamor spadajo ajda, proso, amarant, kvinoja, kamut, oves, ječmen in pira, lahko s svojo bogato sestavo vitaminov in mineralov pomembno vplivajo na naše telo. Prav pira je, denimo, zaradi visoke vsebnosti beljakovin, kompleksnih ogljikovih hidratov in vitaminov, popolno živilo. V Evropi in Aziji so jo pridelovali že pred več kot deset tisoč leti. 

Z rednim uživanjem tako imenovanih „starodavnih“ žit lahko zelo zmanjšamo tveganje za kronične bolezni, vplivamo na stanje naših hormonov – kar je pomembno za zdravje naših reproduktivnih organov, ter z njihovim uživanjem lajšamo težave s prebavili. Zaradi visokih vsebnosti fenolnih spojin, karotenoidov ter vitamina E, pa delujejo antioksidativno in protivnetno. Z uživanjem polnovrednih žit vzdržujemo tudi ravnovesje glukoze v krvi, saj znižujejo glikemični indeks.

Ključ do zdravja je previdnost in zmernost. Pomembno je, da v svojem jedilniku ohranjamo pestrost in raznolikost ter s tem pokrijemo širši spekter hranil, ki so optimalna za zdravje našega telesa. Vsak dan naj bi pojedli vsaj tri porcije žita ali žitnih izdelkov – denimo dve žlici ovsenih kosmičev ali rezino kruha. Žita lahko uživamo v obliki žitnih izdelkov (kruh, testenine) ali kaše (oves, ajda). Večino žit lahko pripravimo kot rižoto in po želji dodamo meso ali zelenjavo. Iz ajde, prosa in ovsa lahko naredimo polpete ali pa jih uporabimo za jušno zakuho. Za to so primerni zlasti oves, ajda, pira in kvinoja. Možnosti je nešteto, saj lahko žita kombiniramo z vsemi živili. 

Uživajmo pestro hrano
V svojo prehrano lahko vsakodnevno vključimo različne variacije starodavnih žit. Če želimo popoln beljakovinski obrok, lahko uporabimo le kvinojo, ki je zaradi visoke vsebnosti folne kisline odlična izbira za ljudi, ki načrtujejo nosečnost. Zraven folne kisline vsebuje tudi vitamin E in vrsto koristnih mineralov. Sveža kvinojina moka je vsestransko uporabna in polna hranil, iz nje pa lahko pripravite tudi odličen kruh. 

Amarant, ki izvira iz Mehike, ne vsebuje glutena, ima pa zares veliko beljakovin, vlaknin, kalcija in železa. S svojim značilnim vonjem po lešnikih je odličen za pripravo sladkih jedi, poleg tega pa vsebuje tudi aminokislino lizin, ki obnavlja tkiva in vzdržuje optimalno vlago v telesu. 

Ajda ogreje naše telo, spodbuja hormone k ravnovesju in iz nje lahko pripravimo zares odlične priloge in glavne jedi. Je enostavna za pripravo, pomembno pa je, da je pridelana na ekološki način in da je zrnje živo, saj si le tako lahko pripravimo tudi kalčke, ki so zares odličen dodatek naši najljubši solati. 

Prosena kaša je bila v preteklosti pri nas pogosto na jedilniku. Ponovno se vrača, saj na telo deluje bazično in ga ne zakisa – kar je spet izjemnega pomena za optimalno delovanje reproduktivnih organov. Uporabljamo jo lahko za sladke ali slane jedi. Prosena moka, ki je najboljša sveža, pa je uporabna tudi za peko palačink.

Sveža polnovredna kamutova moka je nadvse primerna za peko kruha, ki je nasiten in hranljiv, obenem pa vsebuje kompleksne ogljikove hidrate, ki so nepogrešljivi v zdravem zajtrku.

Za oves lahko rečemo, da izstopa po visoki vsebnosti vodotopnih vlaknin, vsebuje sestavljene ogljikove hidrate, maščobe in je bogat vir magnezija, kalija, cinka, železa, selena in mangana. Vsebuje tudi vitamine B1, B2, D in E. Vitamini skupine B pomembno vplivajo na prekrvavitev in ravnovesje živčnih povezav v našem telesu, zato naj bo oves pogosto na naših jedilnikih. Sveža ovsena moka je odlična za pripravo polpetov in palačink ter odlična alternativa za vse, ki ste prenehali uživati belo moko. Sveži ovseni kosmiči, ki niso predelani ali toplotno obdelani, pa so prav tako izjemno hranljiv in okusen obrok.

Bodimo pozorni na sveže in kakovostne sestavine
Pomembno je, da pri pripravi hrane izbiramo sestavine, ki so sveže in pridelane na naravi in ljudem prijazen način. Prav posebej se je tega treba zavedati, ko želimo s prehrano vplivati na svoje telo, saj je znano, da hrana, ki jo zaužijemo, še zelo dolgo vpliva na stanje organizma in splošno počutje. Ko izbiramo polnovredne moke, iz katerih si pripravljamo jedi, pa bodimo pozorni na „starost“ moke, saj moka, ki na trgovskih policah stoji več mesecev ali let, izgubi večino hranilnih snovi – sveža moka pa je bogata z vsemi minerali in vitamini in zares obogati vaš obrok.

Besedilo: Petra Oražem in Veronika Jug Adamovič
Vir: www.zazdravje.net