Povojna »baby boom« generacija, kultura hedonističnega potrošništva (članek iz ZDA) je pustila svojemu naraščaju na mizi le drobtinice. 65 % jih pravi, da bo življenje njihovih otrok slabše kot je bilo njihovo. Elisabeth, 51 letna finančna analitičarka je svojim 4 otrokom prepovedala uporabljati stavek: »To bom dal-a v svoj življenjepis.« Kot otrok 60-ih je bilo njeno otroštvo polno svobode in zabave. Sedaj prestrašena opazuje, kako se njeni otroci bojijo za svojo prihodnost.

“Moja generacija,” pravi Sally, 20 letna študentka (Elisabethina hči), “je pod velikim pritiskom, in si že zgodaj v življenju organizira kariero.” Sally je vprašala svojo mater, kaj naj počne med počitnicami, da bo lahko kaj zapisala v življenjepis. Elisabeth je to šokiralo, brezskrbne slike njene barvite mladosti iz 60-tih letih so zamenjale slike temne prihodnosti njenih otrok.

Elisabeth ni edina. Povojna generacija se zbuja v grozljivo resnico, da je dediščina njihovim otrokom bolj krut, hladen in stresen svet kot so ga poznali oni. In mladi se zbujajo v dejstvo, da je to posledica nepremišljene sebičnosti in požrešnosti njihovih staršev. Med generacijami poteka bitka. “Ko govorim s svojimi starši,” pravi Daniel, Elisabethin sin, 21-letni študent doktorskega študija, “slišim zgodbe, kako so protestirali proti vojni, vladi, za pravico govora in podobno.

Nihče od moje generacije ne verjame več, da ima kakršenkoli vpliv na to kako deluje svet.” Denar nam ne nudi upanja in odrešitve. Penzijam ne gre zaupati in cene nepremičnin so tako drage, da so izven dosega mladih.  Kot posledica, mnogo mladih stanuje pri starših. Tako imenovana baby boom generacija je imela na voljo mnogo prostih delovnih mest, penzije so bile obilne. Z visoko izobrazbo si hitro našel mesto v družbi.

Danes pa se življenska doba daljša in mlajši vedno težje pridejo do svojega družbenega položaja. Politična moč starejših se podaljšuje. Vse za kar so starši delali, da bi omogočili svojim otrokom »boljše življenje«, se sedaj kot posledica vrača mlajšim generacijam. Napeto poslovno vzdušje v službah in na trgu, tekmovalnost in agresija, vse kar je bilo namenjeno, da omogoči družini boljši položaj, je ustvarilo družbo, v katero se sedaj mladostniki vse težje vključijo – če si vključitve sploh želijo.

Otroci baby boom generacije se počutijo ujeti v negotovi prihodnosti. Na globalnem nivoju jih skrbijo ekološke katastrofe, možnost ponovne vzpostavitve hladne vojne z Rusijo in Kitajsko, boj s terorizmom, večanje starejše generacije, negotovosti glede hrane, vode in nafte ter pritiski svetovnih migracij. Sedaj je torej čas, da si povojna generacija zastavi vprašanje kakšno dediščino puščajo svojim otrokom.

Na vse dileme ne bomo morali odgovoriti tržno, s spreminjanjem cen kot trdi sedanja ekonomska in splošno politična doktrina. Povojna generacija se je naučila delovoati kratkoročno. Vse investicije so se računale za nekaj let v prihodnost. Pomemben je bil le kratkoročen dobiček. Poteben je pogled v prihodnost.

V nemčiji, Dr Jorg Tremmel, 35, vodi Fundacijo za prihodnje generacije (FRFG). “Situacija je danes takšna, da mladi enostavno ne pridejo, do dobro plačanih služb. V 70-tih je bila razlika v plači med 30 letnim in 50 letnim delavcem 15%, danes starejši zaslužijo že 40 % več kot mladi.” Podobna razlika je tudi v Franciji, narašča tudi nezaposlenost med mladimi. Skupina mladih aktivistov je ustvarila skupino, katerih slogan se glasi: »Ne bomo plačevali vaših dolgov.« Kot pravijo: starejši ne morejo v nedogled krasti svojim otrokom prihodnosti in zemljinih virov. Tako naprej ne gre več, mladi se bodo uprli.

Tudi v veliki Britaniji so mladi ljudje primorani, da ostanejo pri starših, 45 odstotkov 30 do 34 letnikov je še vedno doma, ker cene nepremičnin naraščajo, starejšim pa se življenska doba daljša in ne predajo svojega bogastva potomcem. Iroquois, ameriško indijansko pleme ima v svoji tradiciji »veliki zakon«, ki govori o 7 generacijah trajnosti. To pomeni da se vse odločitve tehtajo glede na posledice, ki jih bo nosilo naslednjih 7 generacij.  Čas je, da se naučimo njihove modrosti.

Vir: women.timesonline.co.uk