MEDITACIJA MESECA 20. september – 20. oktober 2010

MED ZEMLJO IN VESOLJEM
Razmerje med Zemljo in Vesoljem (kozmosom) je eno najbolj skrivnostnih razmerij bivanja, ki v veliki meri odloča o tem, kdo človek je in kakšen je naš namen. Obstaja nevarnost nekega zastarelega vzorca, ki odnos med Zemljo in Vesoljem označuje kot dualistično razmerje. Na eni strani je Zemlja kot svet materije in utelešenih oblik, na drugi strani pa kozmos kot predstavnik duha, duhovne popolnosti in Božjih kvalitet.

V osnovi gre za klasično nasprotje med materijo in duhom. Slednje pa ni nekaj naravnega, temveč je plod človeških predstav o dvojnosti med zlim in dobrim. Vesolje je daleč nad nami, zato si ga je lahko predstavljati kot vir vsega dobrega – samo pomislite, kako prijetno nas sonce ogreje – Zemljo pa srečujemo v vsakdanjem življenju na bližnji način in v pogojih naših vsakodnevnih nalog in nadlog, zato je ni težko označiti kot njegovo nasprotje in s tem za slabi pol.

Namen tokratne Meditacije meseca bi bil, pomagati pri preobrazbi tega nevarnega dualističnega (razklanega) pogleda na svet, ki tli v ozadju mnogih človeških predstav in dejanj. Resnica je namreč povsem drugačna. Prvič je Zemlja neodtujljivi del Vesolja. Pleše med planeti in zvezdami kot svojimi bližnjimi sorodnicami. Drugič, Zemlje ne poznamo samo kot materialnega bitja.

Geomantija zadnjih desetletij se ukvarja prav s tem: razširiti pogled na Zemljo in jo prikazati kot več-razsežnostno bitje, ki utripa s celim obzorjem od materialnih delcev do najbolj prefinjenih duhovnih razsežnosti. Med materialne delce Zemlje je vpleteno omrežje življenjskih sil; omrežje vitalnih sil pa je prepojeno z elementarno zavestjo. Zemlja je pred vsem noosfera – obsežno polje zavesti – in šele po tem tudi biosfera (polje življenjskih sil).

Če tej na novo oblikujoči se podobi Zemlje pogledamo v obraz, jo spoznamo kot zaokroženo vesolje, osredinjeno v svoji lastni božanski biti, ki je delec vseobsegajočega božjega vesolja – pri čemer »vesolje« razumemo kot tisto »ves svet obsegajoče«. Stari Grki bi taki podobi Zemlje rekli »mikrokozmos«. Pri tem velja, da je vse, kar širni in z duhovnimi kvalitetami prepojeni makrokozmos je, vsebovano tudi v mikrokozmosu Zemlje.

Če dualistično nasprotje med Zemljo in Nebom odpade kot nekaj neresničnega, kaj pa nam po tem ostane kot vir navdiha? Ostane nam nekaj čudovitega, kar sploh ni ostanek, temveč seme bodoče Zemlje in bodočega Vesolja. Mislim na sposobnost človeških in drugih bitij, da nosimo Zemljo in Nebes v sebi, združena v njuni in naši ustvarjalni interakciji.

Na tem mestu se razmišljanje konča, ker ne želi posegati v polje meditacije in osebnih doživetij tega skrivnostnega trojstva. Na eni strani je Zemlja, na drugi širni vesoljni prostor, katerega del Zemlja je. Tretji element ja človek, ki, posvečujoč se obema, išče svoje ustvarjalno in bivanja polno mesto na Zemlji in hkrati v Vesolju.

Meditacija, ki jo v ta namen predlagam ni mišljena kot dokončen ključ do tega razmerja, prej kot spodbuda k osebnemu raziskovanju novega odnosa med Zemljo, Nebesom in mano, človekom. Sledite temu predlogu in ga poljubno preoblikujte glede na to, kam vas ponese navdih.

Srečno pot!

• Sedi, poklekni na obe koleni, ali stoj – vsekakor pa se zavedaj, da se pod tvojimi nogami nahaja zemeljska krogla.
  
  
• Pri tem ne misli le na zemljepisne predstave o Zemlji kot okroglemu nebesnemu telesu, temveč tudi na kroglo kot simbol popolne celote.
  
  
• Velikost pri tem ni pomembna. Pomembna je krogla kot utelešenje popolne zaokrožene celote.
  
  
• Dovoli, da se zemeljska krogla ( zdaj meri tvojega telesa prilagojena) počasi in slavnostno kotali navzgor vzdolž tvojega hrbta. Pri tem, ko se kotali navzgor, se telesa dotika!
  
  
• Ko doseže vrh hrbta, krogla obstane. Za trenutek se lahko porodi asociacija s klasičnim Atlasom, ki nosi na hrbtu zemeljsko kroglo.
  
  
• Potem dovoliš, da krogla (Zemlje) zdrsne naravnost navzdol v tvoj srčni prostor. Občuti njeno kvaliteto znotraj sebe.
  
  
• Zdaj začneš kroglo širiti iz svojega srčnega prostora v vesolje. Med tem, ko jo širiš na vse strani, se večkrat ustavi in občuti kvaliteto Vesolja.
  
  
• Zdaj smo vsi trije eno: Zemlja, Vesolje in človek. Uživaj v tej vsepovezanosti

Marko Pogačnik