Piše: Bern Jurečič

O tem, kakšen je človekov odnos do planeta, na katerem živi, je prelitega že veliko črnila. "Vsemogočni" interesi in posledično lobiji, bogatenje, izkoriščanje ter s tem vseh vrst nepravilnosti, izključevanje, vojne, dobički, nesreče in še in še … polnijo naše vsakdanje novice. In vendar ne bi smelo biti tako.

Čisto res je sicer, da človek posega v vesolje in se diči z nekakšnimi uspehi pri odkrivanju, a bodimo malo praktični: če pride do kataklizme, ni na planetu nikogar, ki bi nas lahko kam umaknil, računamo lahko torej samo na pomoč vesoljskih bitij. Če se jim bo seveda zdelo vredno pomagati tistim, ki so svoje ležišče, bivališče in domovanje uspešno uničili do take mere, da se jih je naveličala celo sama Zemlja …

V novi dobi bi trditve, kakršnih nekaj smo zbrali tu, morale postati vidnejše, slišnejše, prodornejše. Potem bi morda lahko celo upali, da se bo kdaj kaj premaknilo. Je Vodnarjeva doba, čas drugačnega pristopa, prišla še pravočasno?

Ekologija je dandanes nekaj modernega, celo omogoča uspeh, denar, vpliv. A ekološki način razmišljanja ni nič novega. Med najslavnejšimi ekološkimi misleci in pridigarji najdemo denimo indijanskega poglavarja Seattla, po katerem se danes imenuje veliko mesto – njegov glas se je slišal kilometer daleč. Pa misleci, umetniki, filozofi in mnogi drugi. Predstavljamo nekaj misli ljudi, ki so o Zemlji menili drugače kot to počne današnji svet.

Dalaj Lama

Naš modri planet je najbolj čudovito možno naravno okolje. Njegovo življenje je naše življenje, njegova prihodnost je naša prihodnost.

Čeprav ne mislim, da je Zemlja živo bitje, ravna z nami, kot bi bila naša mati, mi pa smo od nje odvisni kot otroci.

Naša mati nas uči o splošni odgovornosti.

Khalil Gibran, pesnik, slikar, pisec, filozof, teolog

Zemlja je kot lepa nevesta, ki za okras ne potrebuje draguljev, ki jih je obdelal človek, temveč je zadovoljna z zelenenjem svojih travnikov, zlatim peskom svojih morskih obal in dragocenimi kamninami svojih planin.

Louise L. Hay

Zemlja človeštva ne potrebuje za preživetje. Preden smo prišli na ta planet, je šlo materi Zemlji kar dobro. Če je ne bomo ljubili, bomo izgubljeni.

Mi vsi uporabljamo isti zrak, zemljo in vodo. Vsi smo povsem soodvisni drug od drugega.

Svojo zemljo lahko zdravimo. Lahko pomagamo ustvarjati zdrav planet, na katerem lahko uspevamo ter veselo in mirno živimo. Toda tega ne bomo dosegli, dokler ne bomo ljubili sebe.

Zemlja je velika učiteljica tistim, ki ji znajo prisluhniti. Življenje se tu ne bo končalo, ne glede na to, kaj počne človeštvo. Zemlja bo ostala. Le človeštvo se bo vrnilo v nič, od koder je prišlo, razen če ne bomo spremenili svojih navad.

Ko boste na svojem vrtu zagledali deževnika, takrat boste vedeli, da ste ustvarili okolje, ki podpira življenje.

Marlo Morgan, avstralska pisateljica ("Imenovali so jo dvoje src")

Na tem planetu si gost, zato se pričakuje od tebe, da boš zapustil takega, kakršnega si našel, ali boljšega. Skrbeti moraš za druge življenjske oblike, ki ne znajo govoriti ali si pomagati. Odgovoren si za obljube, ki jih daješ, za dogovore, ki jih sklepaš, in za rezultate svojih dejanj.

Julia Doria, slovenska pisateljica, ilustratorka in oblikovalka

Vse, od najmanjše travice, najmanjšega žužka do najmogočnejšega drevesa, je povezano z ljudstvi tega planeta in materjo Zemljo, njenimi vetrovi, ognji in vodami.

Paulo Coelho, pisec, mislec

Zemlja, na kateri živimo, bo slabša ali boljša le toliko, kolikor bomo mi slabši ali boljši. In tu nastopi moč ljubezni. Zakaj če ljubimo, si zmeraj želimo biti boljši, kakor smo.

Seattle, indijanski poglavar, govornik in zagovornik ekologije

Kako je mogoče kupiti ali prodati modrino neba in toploto zemlje? Kaj takega nam je popolnoma tuje. Svežina zraka in bistrost vode nista v naši posesti, le kako bi ju mogli potem kupiti?

Zemlja ne pripada človeku. Človek pripada zemlji. To dobro vemo. Vse je povezano med seboj, tako kot družino druži kri. Vse je povezano. Človek ni stvarnik tkanja življenja, ampak samo vlakno v njem. Kar naredi s tkanjem, dela tudi s samim seboj.

Rudi Kerševan, pisec, mislec

Zemlja ne pripada nikomur. Kdor si jo lasti, je njen suženj in ne svoboden Zemljan.

Zemlja je moja mati. Rodila me je in me hrani. Del nje sem in ona bom, ko me ne bo. Na njenem trebuhu sem srečen otrok.

Thich Nhat Hanh (vietnamski menih, učitelj, pisec in mirovni aktivist, ki živi v Franciji)

Če bi bila Zemlja vaše telo, bi lahko občutili bolečino na vseh področjih, kjer je prizadeta - vojne, politično in ekonomsko zatiranje, lakota in onesnaženje pustošijo na vseh koncih.

Spoštovati moramo človeško življenje, hkrati pa tudi življenje živali, rastlin in mineralov. Kamen je lahko živ. Kamen lahko uničimo. Tudi Zemljo. Uničevanje našega zdravja z onesnaženim zrakom in vodo je povezano z uničevanjem mineralov. Način obdelovanja zemlje, kako ravnamo z odpadki, vse te stvari so med seboj povezane.

Zbolimo zato, ker smo tako oddaljeni od Matere Zemlje. Zato je treba včasih iti ven in biti v naravi. To je zelo pomembno. Mi in naši otroci bi morali biti zopet v stiku z Materjo Zemljo.