V davnih časih so imeli ljudje navado živeti nekje blizu svojega Stvarnika, saj jih je le-ta varoval in spoštoval kot oče.
Vsa človeška življenja je Stvarnik ze vnaprej zapisal v Veliki knjigi življenja. Število rojstev in smrti je bilo vsak dan določeno. Življenje na Zemlji je bilo urejeno skoraj tako, kot smer potovanja zvezd po osončju.

Človek bi se zjutraj zbudil ne vedoč, da je to njegovih zadnjih 24 ur. Brez vsakršnega obžalovanja. Delal je, jedel, ko je bil lačen, se ljubil, ko se mu je zahotelo. To je bilo zadosti.

A živel je mož, ki je bil bolj radoveden od drugih, v srcu je nosil veliko željo po večnem življenju.

»Kaj mi je namenil Oče? Bom umrl pri 40. ali 50. letu, bom v tem času spoznal in ljubil eno, ali več žensk, mi bodo moji otroci sledili?«

Neko noč se je prikradel v Stvarnikov vrt in počakal, da je le-ta odšel na svoj nočni obhod. Potiho je vstopil v hišo in se razgledal naokoli. Končno je našel veliko knjigo z usnjenimi platnicami, v kateri je bilo zapisanih na milijone imen, podrobnosti iz mnogih življenj, ki so ze bila in tistih, ki še pridejo. Že v naslednjem trenutku je prebral svoje ime in vse, kar mu je bilo v življenju namenjeno; vse do zadnjega diha. In, ker mu je bilo torej namenjeno umreti, se s tako usodo ni mogel in hotel sprijazniti.

Vrnil se je domov, legel v posteljo, a ni mogel zaspati. Bolj je razmišljal, bolj nepravično se mu je zdelo, da se bo njegovo življenje končalo, ker je tako določil Stvarnik. Naslednji dan ni vstal iz postelje; na obisk so prišli njegovi prijatelji, niti pozdravil jih ni. On, ki je še včeraj užival v obrisu ženskega telesa v soju poldnevne svetlobe, se je zdaj bal luči.

Stvarnik je v svoji knjigi zapisal, da se bo njegovo življenje končalo v spanju, pri 85 letih, zaradi nenadnega in nebolečega infarkta. Njegova žena in otroci bodo ponosni na njegove dosežke in bodo spomin nanj nosili v srcu.

A mož se je pregrešil pri svoji radovednosti; nikakor se ni mogel sprijazniti s svojo neizbežno usodo in popadel ga je strah. Zaradi velikega strahu je vsak glavobol in vsak večji kašelj zanj pomenil siguren konec. Ponavljajoči se napadi tesnobe, so ga dokončno potrli in nikoli več ni šel iz hiše.

Nekega jutra so ga našli ležati na tleh. Ni kazal znakov življenja. Bil je star 35 let.

Stvarnika je dogodek razburil in takoj je sprožil raziskavo. Kmalu je razvozlal celotno zgodbo in se, zavedajoč se njene teze, skušal odločiti, kako bo v prihodnje kos takim primerom želje po večnem življenju.

In tako se je obrnil na ostalo človeštvo:
»Otroci moji, eden izmed vas je postal žrtev svoje lastne sle. Zdaj vidite, kaj se lahko pripeti, če človek skuša izvedeti, kaj mu bo prineslo življenje. Zavedam se, da lahko tudi drugi storijo isto napako, zato sem se odločil zažgati Veliko knjigo življenja.«

»In naj ublažim vašo željo po večnem življenju tako, da vam razkrijem nekaj stvari iz vaše prihodnosti: potrtost, bolečine v hrbtu, glavoboli, žuljava stopala in zvišan holesterol, ki bo opozoril, da morate spremeniti način življenja, obenem pa tudi dokazal, da je to, kar sem vam začrtal, za vas najbolje.

Vir: Christian Godefroy

Prevod: www.klub-srecnih.si