Prehrana, ki vključuje veliko polnozrnatih žitaric, nam pomaga ohraniti zdrave, mehke arterije ter zniža tveganje srčnega infarkta in možganske kapi. Študija izpeljana na skupini, ki sta jo sestavljala ob spola, so odkrili, da ima tista skupina, ki je imela v prehrano vključenih največ polnozrnatih žitaric, najbolj zdravo ožilje, predvsem tanke in prožne arterije.

Poleg teh koristi je znano tudi, da polnozrnate žitarice varujejo pred diabetisom tipa 2. Izkazalo se je tudi, da so učinki polnozrnatih žitaric na zdravje vidni, ne glede na to ali oseba še kako drugače skrbi za zdravje, npr. z rekreacijo. Pri tem znanstvenikom, zaradi kompleksnosti snovi v žitaricah, niso jasne vse povezave med vsebujočimi snovmi ter vplivom na zdravje.

Znan je predvsem učinek vlaknin, vitamina B in vitamina E. Kot zatrjujejo je bolj pomembna celota , kot vsota vseh delujočih snovi v polnozrnatih žitaricah. Glede na merila ameriškega oddelka za kmetijstvo, pojemo v povprečju le 10 procentov zahtevanih količin polnozrnatih žitaric. Predvidoma je za dnevni odmerek dovolj kos polnozrnatega kruha za zajtrk ter skodelica polnozrnatih žit za kosilo.

Vir: www.reuters.com (American Journal of Clinical Nutrition, 2007)