"Krčne žile oziroma kronično vensko popuščanje ni bolezen, ki samoumevno sodi k starosti, kakor še vedno mislijo nekateri bolniki in celo njihovi terapevti," opozarja prof. dr. Pavel Poredoš."Ni normalno, če ima nekdo v starosti razširjene vidne žile, vene, potemnjeno kožo, občutek oteklih, težkih, utrujenih nog," nadaljuej prof. dr. Pavel Poredoš, predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni v ljubljanskem Kliničnem centru.

Bolezen sicer ne vpliva na preživetje bolnikov, a je še kako res, da že v zelo zgodnjih fazah zelo poslabša kakovost njihovega življenja, zaradi napredovanja pa lahko pripelje do resnih zapletov ali celo do invalidnosti. To je zelo razširjena kronična bolezen, ki jo ima vsak drugi odrasli po 18. letu starosti. Pri ženskah je zaradi nihanja hormonov in porodov še pogostejša.

Nagnjenost h kroničnemu venskemu popuščanju je podedovana, zdravniki menijo, da je oslabljena venska stena, ki bolezen povzroča, pogosto prirojena. Poleg dednosti pa na razvoj obolenj ven zelo vpliva današnji način življenja, ker preveč sedimo, stojimo na mestu in se premalo gibamo. Zaradi tega ima vse več ljudi tudi povečano ali prekomerno telesno težo, ki je prav tako med dejavniki, ki povzročajo krčne žile oziroma poslabšajo bolezen.

Prof. dr. Pavel Poredoš pravi, da je zelo preprosto bolezen kroničnega venskega popuščanja prepoznati že na prvi pogled. Zunanji znaki nastanka krčnih žil so drobne modrikaste izbočene vijugaste žilice tik pod povrhnjico na mestih, kjer zastaja kri. Na začetku je to predvsem estetska motnja, ki pa jo z napredovanjem bolezni začnejo spremljati težke noge, skeleče bolečine, krči v nogah in otekline.

Te se najprej pojavijo okoli gležnjev, predvsem zvečer. Že ob teh začetnih znakih zdravniki priporočajo jemanje venoaktivnih zdravil (flavonoidov), ki učinkujejo na venski sistem spodnjih okončin. Te vrste zdravil zmanjšujejo vnetje v drobnem žilju, povečajo elastičnost ven ter preprečujejo napredovanje bolezni.

Če ob prvih znakih ne gremo k zdravniku in bolezen napreduje, nam noge pričnejo otekati tudi čez dan ali že zjutraj. "Spremeni se tudi barva, postane rdečkasta ali rdečkasto vijoličasta, pozneje pa nastanejo tudi rjave lise. Če se bolnik še vedno ne odloči za zdravljenje, se na vnetih mestih pojavijo razjede," razloži potek napredovanja bolezni prof. dr. Poredoš.

"Takoj, ko se pojavi rana oziroma venska razjeda na območju goleni, mora bolnik k zdravniku, saj ima le tako možnost, da se rana zaceli," svari dermatovenerologinja asist. Tanja Planinšek - Ručigaj z Dermatovenerološke klinike v Ljubljani. Ljudje, ki se tudi potem, ko se razjede pojavijo, še vedno ne oglasijo pri zdravniku, imajo po njenem mnenju majhne možnosti, da se jim bodo rane sploh še kdaj zacelile, če pa odlašajo pet in več let, se jim ne bo nikoli več zacelila.

Pri zdravljenju razjed zdravniki pomagajo z zdravilnimi kremami in oblogami ter z obveznim kompresijskim zdravljenjem. Tanja Planinšek - Ručigaj pravi, da je prav kompresijska terapija osnova zdravljenja pri krčnih žilah, čeprav ga ljudje neradi izvajajo. Pomembno je, da je povijanje pravilno, s pravimi povoji. Povijanje ne pomaga, če so povoji izrabljeni. Nekatere moramo zavreči že po štirinajstih dneh, druge lahko uporabljamo dva meseca. Namesto povijanja pa so bolnikom v pomoč tudi medicinske kompresijske nogavice. Kakšne naj bodo, bo bolniku po preiskavah in meritvah povedal zdravnik.

Pri manjših krčnih žilah pride v poštev sklerozantno zdravljenje, pri katerem v obolelo veno vbrizgajo sredstvo, ki povzroči zlepljenje vene in ta v nekaj tednih izgine. Za kirurški poseg pa se ljudje navadno še vedno odločajo potem, ko je bolezen že zelo napredovala.

"Več kot polovica bolnikov pride na operacijo več kot dvajset let po tem, ko so se težave s krčnimi žilami začele, zato so možnosti za ozdravitev manjše," pravi prim. mag. Andrej Šikovec, kirurg v Splošni bolnišnici Novo mesto in ambulanti za ožilje Avelana d. o. o. Do pred nekaj leti je obstajala samo klasična kirurška terapija. "Cilj kirurške terapije je odstranitev povrhnjega obratnega toka v deblu vene safene in prekinitev ven, ki povezujejo globoke in povrhnje vene ter odstranitev čim več vidnih varic.

To dosežemo s klasično operacijo v splošni ali spinalni (omrtvičenost nog) anesteziji. Bolnik je zaradi takega posega več dni v bolnišnici, v bolniškem staležu pa navadno vsaj štiri tedne," pojasnjuje prim. mag. Šikovec, ki v Avelani že izvaja zdravljenje z znotrajvenskim laserjem ali radiofrekvenco. "V nekaterih državah so te nove metode že nadomestile klasične operacije, saj zanje ni potrebna splošna anestezija, bolnik ne leži v bolnišnici in po posegu odide domov.

Na delo se lahko vrne od tri do sedem dni po posegu. Uspeh laserskega zdravljenja je po dosedanjih podatkih enak ali še boljši kot pri klasični operaciji," razloži prednosti novih načinov zdravljenja prim. mag. Šikovec, ki je v zadnjih dveh letih uspešno opravil že 330 tovrstnih posegov. Klasične operacije krčnih žil pa opravljajo v vseh bolnišnicah po Sloveniji razen v Kliničnem centru.

Vir: dnevnik.si