Za zaščito svojega zdravja smo Slovenci premalo telesno dejavni. Telesna aktivnost še posebej upada med otroci.

10. maja obeležujemo svetovni dan gibanja. Glavni cilj tega dne je ozaveščanje javnosti o pomenu telesne dejavnosti za zdravje. K nastanku najpogostejših bolezni poleg genetskih dejavnikov tveganja prispeva tudi nezdrav življenjski slog. Zato je geslo dneva Telesna dejavnost za vse, je pojasnila Erna Kraševec Ravnik z Inštituta za varovanje zdravja RS.

Na okrogli mizi, ki jo je ob svetovnem dnevu gibanja pripravil Cindi Slovenija v soorganizaciji z ministrstvom za zdravje, je Ravnikova opozorila, da so danes najpogostejše bolezni srca in ožilja, rak in sladkorna bolezen, s primerno telesno dejavnostjo pa bi lahko po njenem mnenju zmanjšali tveganje za nastanek omenjenih bolezni.

Zaradi pomanjkanja telesne dejavnosti umrlo skoraj 2 mio ljudi
Svetovna zdravstvena organizacija ugotavlja, da naj bi vsako leto na svetu zaradi pomanjkanja telesne dejavnosti umrlo 1,9 milijona ljudi, od tega 600.000 v Evropi. Lahko bi preprečili eno tretjino primerov raka, če bi le vzdrževali normalno telesno težo in bili zmerno telesno dejavni vse življenje, je povedala Ravnikova.

Dodala je, da je kombinacija neprimerne prehrane, pomanjkanja telesne dejavnosti in kajenje vzrok za 80 odstotkov bolezni srca in ožilja, ki nastopijo prezgodaj. Verjetnost za obolevnost za srčnožilnimi boleznimi pa je za 50 odstotkov večja.

Če ne bomo naredili ničesar za preprečevanje vzrokov, se bodo smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni med letoma 2005 in 2015 povečale za 17 odstotkov, opozarjajo ob letošnjem svetovnem dnevu.Inštitut se je po njenih besedah aktivno vključil v reševanje tega javnozdravstvenega problema. Omenila je, da del teh naporov predstavljajo tudi aktivnosti Slovenske mreže zdravih šol.

Poleg tega, da so si šole zastavile svoje programe pri spodbujanju gibanja in športa med učenci, učitelji in starši skozi vse leto, se je preko vseslovenske prireditve Šport špas - Dan druženja treh generacij slovenska mreža aktivno vključila v obeležitev letošnjega svetovnega dneva gibanja. V številne dejavnosti se tako vključuje okrog 70 zdravih in drugih šol ter vrtcev iz vse Slovenije.

Slovenci smo premalo telesno aktivni
Podatki za Slovenijo kažejo, da smo za zaščito svojega zdravja premalo telesno dejavni, tudi otroci in mladostniki, saj že pri enajstletnikih interes za telesno aktivnost upada, še posebej med dekleti.

Primerno gibalno/športno aktivnih za zaščito pred boleznimi srca in ožilja je le tretjina odraslih prebivalcev Slovenije, s starostjo pa se ta delež še dodatno zmanjšuje. To kaže, da je telesna nedejavnost postala eden od pomembnih javno zdravstvenih problemov, je poudaril Rok Poličnik iz direktorata za javno zdravje.

Naša kultura otroke ustavlja v gibanju
"Sodoben človek se premalo zaveda, kako pomembno je gibanje za njegovo telo. To je ustvarjeno za gibanje in vsa kvaliteta posameznikovega življenja do starosti je odvisna tudi od tega, koliko bomo poskrbeli, da bo naše telo delovalo," poudarja predstojnica Centra za promocijo zdravja pri Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) Mojca Gabrijelčič Blenkuš.

Otroci in mladostniki bi se morali gibati oz. se ukvarjati s športom vsaj 60 minut na dan, odrasli pa vsaj 30 minut, navajajo na IVZ. Telesna aktivnost naj bo redna, raznovrstna in prilagojena starosti: na primer hoja, tek, kolesarjenje po varnih kolesarskih poteh, različni individualni športi, različni skupinski športi ali igre z žogo.

Razpoložljivi podatki kažejo, da so Slovenci za zaščito svojega zdravja premalo telesno oz. gibalno dejavni, navajajo na IVZ. Premalo so telesno dejavni tudi otroci in mladostniki, saj že pri starosti 11 let interes do telesne aktivnosti med mladimi upada, še posebej med dekleti. Primerno športno aktivnih za zaščito pred boleznimi srca in ožilja je le tretjina odraslih prebivalcev Slovenije, s starostjo pa se ta delež še dodatno zmanjšuje, navajajo.

"Naša kultura otroke ustavlja v gibanju, otroke namreč hvalimo, če so pridni, mirni. Do vstopa v šolo jih popolnoma ustavimo, tam pa jih potem za več ur 'prilepimo' še na stol. In to v življenjskem obdobju, ko bi se morali najbolj gibati," ob tem opozarja Gabrijelčič Blenkuševa. Tudi to je eden izmed osnovnih razlogov, ki vplivajo na to, da so otroci bolj razdražljivi in težje vodljivi, kot bi bili, če bi imeli zadostno možnost gibanja.

Vir: 24ur.com