|  Pomanjkanje spanca je zdravju bolj ogrožajoče kot mnogi mislijo.
V naši 24/7 družbi izgleda vloga, ki jo ima spanje za naše zdravje, zelo trivialna. Medtem ko nekaterim zadostuje le nekaj ur na noč, jih večina izmed nas rabi sedem oziroma osem ur, da ostanemo zdravi. In vendar mnogi izmed nas – okoli 30% odraslih – le stežka zaspimo, kljub utrujenosti.
Običajni simptomi nespečnosti so vsem poznani: težave zaspati, tekom noči se pogosto zbujamo ali se zbudimo »prezgodaj«. Medtem ko si je večina izmed nas nespečnost razložila v številu ur, ki smo jih »izgubili« ponoči, se nespečnost lahko definira na podlagi kvalitete ur, ki smo jih ponoči prespali. Tudi če spite vso noč, ampak se zjutraj zbudite utrujeni, lahko prav tako trpite za nespečnostjo.
Nespečnost lahko napade ljudi vseh starosti, čeprav se na splošno dotakne pogosteje žensk čez 60 in prav posebej žensk po menopavzi. Obstajajo tri različne stopnje nespečnosti. Tisti, ki jih napade nespečnost, ki lahko traja od ene noči do več tednov, trpijo za t.i. »začasno nespečnostjo«. Če je vaš spanec moten samo od časa do časa, trpite za »intermitentno nespečnostjo«. Kakorkoli, če ne spite večino noči in to stanje brez spanja traja mesec dni ali več, trpite za »kronično nespečnostjo«.
Če nespečnosti ne zdravimo, lahko povzroči ne samo zdravstvene težave, ampak je tudi opozorilo telesa, da smo prekoračili meje. Na primer, kronična nespečnost je lahko glasnik začetka kakšne resnejše bolezni kot so recimo težave s srcem, ki so pogostejše pri »slabih spalcih«. Pri nespečnežu se lahko trikrat hitreje razvijejo glavoboli. Preostale bolezni na katere lahko nespečnost nakazuje so: artritis, bolezni ledvic, srca, astma, Parkinsova bolezen.
Prvič v zgodovini, so se znanstveniki resno lotili raziskav o tem, kaj se zgodi, če živimo samo na nekaj urah spanca in zdravstvene posledice so šokantne.
Raziskava, ki so jo leta 1999 opravili na univerzi v Chicagu in jo objavili v magazinu The Lancet, je pokazala, da so se krvne slike pri zdravih mladih moških, ki so šest dni zapored spali samo štiri ure na noč, ujemale s krvnimi slikami diabetikov. Zmožnost predelovanja krvnega sladkorja se je znižala za 30%, povišan je bil nivo stresnih hormonov, kar lahko vodi v hipertenzijo in slabši spomin. Zadnje raziskave so pokazale, da bi ljudje, ki trpijo za diabetisom tipa 2, lahko dosegli izboljšanje samo z daljšim in kvalitetnejšim spancem.
Tudi ostali hormoni utrpijo posledice s pomanjkanjem spanja. Normalni dnevi ritem intenzivne sončne svetlobe, ki se izmenjuje s popolno temo, sta prevladovala na našem planetu na tisoče let. Umetna svetloba, ki nas sedaj bombardira predvsem v mestih, je ta cikel drastično spremenila.
Poskus, da izbrišemo noč oziroma jo vsaj omejimo, ima svojo ceno. Kronično pomanjkanje spanja in s tem oslabitev imunskega sistema sta stvari, ki sta rezultat poseganja v naravni ritem dneva in noči. Študije so pokazale, da se s tem, ko iz noči delamo dan, lahko poškoduje hormon imenovan melatonin, kar lahko vodi do različnih rakastih obolenj, na primer raka na prsih.
Pomanjkanje spanja vodi do zmanjšanja možganskih funkcij – predvsem so prizadeta področja za pozornost, presojanje, mentalne funkcije. Problem nastane, da je ob pomanjkanju spanca, tega zelo težko nadoknaditi. Dokazano je, da so ljudje, ki so bili v prejšnjih nočeh prikrajšani za spanec, tudi po štirih nočeh trdnega, kvalitetnega spanca, počasnejši in bolj nagnjeni k delanju napak kot tisti, ki venomer dobro spijo.
Raziskave so pokazale, da manj kot polovica nespečih ljudi ne gre k zdravniku po pomoč. Njihov odpor ima trdne temelje. Zdravniki posvetijo le omejen čas in pozornost problemu nespečnosti, kar razloži, zakaj so nasveti in zdravljenje nekoliko nezadovoljivi.
Če trpite za prehodno ali intermitentno nespečnostjo, vam zdravnik verjetno ne bo predpisal ničesar. Verjetno vam bo svetovano, da se preden greste v posteljo, okopajte v topli vodi, berite kako (dolgočasno) knjigo, poslušajte pomirjajočo glasbo in spijte kozarec kamiličnega čaja. Mogoče vam bo svetovano, da fizično ne obremenjujte telesa z vadbo štiri ure preden greste spat, ne jejte težkih stvari in se zvečer izogibajte kofeinu in alkoholu. Nekateri vam bodo mogoče svetovali meditacijo ali relaksacijo.
Kroničnim nespečnežem bodo mogoče predpisali pomirjevala kot je benzodiazepin ali antidepresive, če zdravnik sumi, da je vzrok nespečnosti depresija. Ampak tudi zdravniki neradi predpišejo zdravila za več kot štiri tedne. Večina jih ve, da je nespečnost simptom in ne bolezen, in da tablete pomagajo le kratkotrajno, poleg tega naredijo odvisne.
Roko na srce, večina primerov kroničnih nespečnežev, ki pridejo po nasvet k zdravniku, ne dobijo pravilno postavljene diagnoze. To je zato, ker je kronična nespečnost pogosto rezultat kombinacije različnih faktorjev, vključevši fizičnih ali psihičnih motenj, kot je depresija.
Nekatera predpisana zdravila lahko sama povzročijo nespečnost – to je pogost problem pri starejših ljudeh. Za kakršnimkoli tipom nespečnosti trpite, si bo težavo potrebno ogledati podrobneje; kaj je tisto, kar vam v vašem življenju povzroča nespeče urice. Lahko, da je zgolj napačna postavitev in lega postelje, pohištva, a verjetno ležijo vzroki gljoblje.
Najprej poizkusite naslednje stvari:
- Zatemnite spalnico: spalnica bi mogla biti zatemnjena, temperatura v njej naj bi se gibala med 18 in 21 stopinjami celzija.
- Navadite se, da greste v posteljo in se zbudite ob istem času vsak dan (tudi čez vikend). Postelja naj se uporablja samo za spanje in seks.
- Alergija na hrano ali intoleranca lahko povzroči nespečnost, predvsem pri otrocih.
- Pomanjkanje hranilnih snovi kot je kalcij, magnezij ali vitamin B lahko vplivajo na spanec. Če imate težave s krvnim sladkorjem, vam bo mogoče pomagalo, da zadostite dnevnim potrebam po kromu, da lažje zaspite.
- Zeliščni pripravki – kot je baldrijan, pasijonka, šentjanževka, kamilica, hmelj in navadna mačja meta – imajo boljši in neškodljiv učinek kot zdravila.
- Aromaterapija – raziskave so pokazale, da olje sivke, ki ga razpršite po blazini ali na robček, ki ga namestite v bližini vaše glave, deluje prav tako učinkovito kot pomirjevala
- Vsakodnevna vadba pripomore k zmanjšanju stresa, kar vpliva na (ne)spanec
- Omejite vnos kofeina – učinki kofeina trajajo do 20 ur, tako lahko povzroča nekaterim ljudem težave skodelica kave zaužita zjutraj
- Nizek krvni sladkor lahko vodi v nespečnosti. Da bi to preprečili jejte za večerjo hrano z visokim deležem ogljikovih hidratov (polnozrnati kruh, banane)
- Soočite se s stresom s tehnikami kot je joga in meditacija
|
NE ZAMUDITE
