|  Prvič so okužbo z MRSA domačega okolja v naši državi zaznali leta 2004, ko so zboleli nogometaši.
Čeprav je za bakterijo MRSA dolgo časa veljalo, da je to bolnišnična bakterija, torej se z njo lahko okužimo le v zdravstvenih ali negovalnih ustanovah, ugotovitve v zadnjih letih kažejo, da temu vendarle ni tako.To trdovratno bakterijo najdemo tudi zunaj bolnišnic, torej v domačih okoljih.
Okužbe z MRSA domačega okolja se običajno pojavijo v obliki manjših epidemij, ki prizadenejo določene skupine ljudi, na primer športne kolektive, zapornike, uživalce intravenoznih drog ali šolarje. Taka bakterija se po občutljivosti za antibiotike in genotipih razlikuje od običajne, bolnišnično pridobljene MRSA.
Poleg tega se lahko z MRSA domačega okolja v nasprotju z bolnišnično MRSA okužijo tudi popolnoma zdravi ljudje, ki se niso zdravili v bolnišnici, niso prejemali antibiotikov, niso imeli ran, katetra ali drenov, stikov z bolniki in zdravstvenim osebjem. Enako kot pri bolnišnični tudi pri MRSA domačega okolja velja, da zgolj prisotnost bakterije na koži, torej koloniziranost, posamezniku ne povzroči težav. Težave povzroči, če prodre v telo in povzroči okužbe.
MRSA domačega okolja
Direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj dr. Irena Grmek Košnik, ki je specialistka klinične mikrobiologije, pojasnjuje, da omenjena bakterija največkrat povzroča okužbe kože, mehkih tkiv ali ran, izjemoma tudi hudo pljučnico. Običajno so okužbe blage, omejene na kožo in podkožje, po drugi strani je lahko okužba z MRSA domačega okolja tudi hujša kot tista z bolnišnično MRSA.
Celo smrtna je lahko, če bakterija izloča strup Panton-Valentine leukocidin, ki okvari levkocite in povzroča nekrozo tkiva. Povzročitelja okužbe ni mogoče zaznati le s pregledom okuženega mesta. Treba je odvzeti kužnino in jo poslati na pregled v mikrobiološki laboratorij, je poudarila Grmek Košnikova. Zdravniki morajo biti pozorni, da bris rane odvzamejo in pošljejo na pregled pri bolniku z okužbo rane pri sumljivi epidemiološki anamnezi, ponovitvi obolenja ali slabemu odzivu na predpisani antibiotik.
Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) in laboratorij Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj sta oblikovala delovno skupino za zbiranje podatkov o pojavnosti MRSA domačega okolja, ki spremlja prijave tovrstne okužbe ter zbira in identificira izolate te bakterije. Med lanskim aprilom in letošnjim majem so v mikrobioloških laboratorijih zavodov za zdravstveno varstvo in IVZ pri 25 ljudeh zaznali za MRSA domačega okolja sumljive seve. Primeri okužb med seboj niso bili povezani, torej ni šlo za epidemijo, pojasnjuje Grmek Košnikova.
Oboleli nogometaši
Epidemija okužb z bakterijo MRSA domačega okolja je bila v Sloveniji prvič dokumentirana in raziskana, ko je poleti 2004 zbolelo enajst igralcev slovenske nogometne ekipe in njihov maser. Okužba se je najverjetneje širila med masažo in tudi s tesnimi stiki med igralci in souporabo rekvizitov.
Zaradi nevarnosti nadaljnjega širjenja okužbe znotraj kluba pa tudi zaradi igralcev drugih klubov so izvedli preventivne ukrepe: bolnim in okuženim igralcem so prepovedali izvajanje skupinskih treningov in tekem, maserju pa opravljanje masaž. Igralcem so odsvetovali souporabo športne opreme in pripomočkov za osebno higieno.
Opozorili so jih na dosledno pokrivanje ran, dobro osebno higieno in razkuževanje rok. Po izvedenih ukrepih se je nadaljnje širjenje okužb ustavilo, izvor okužbe pa je ostal neznan. Morda je bil v tujini, saj nogometaši veliko potujejo, pravi Grmek Košnikova.
Izvor bakterije MRSA domačega okolja ni povsem jasen, po eni od teorij naj bi se razvila iz bolnišnične. Nejasno je tudi, od kod okužbe izvirajo: v zadnjem času so bili opisani primeri prenosa z živali na človeka, na primer pri intenzivni svinjereji na Nizozemskem.
Zanimivo je tudi, da ponekod v ZDA delež MRSA domačega okolja že prevladuje nad deležem bolnišnične MRSA. Američani so to bakterijo prvič zaznali že v začetku osemdesetih let, v začetku devetdesetih so jo zasledili pri domorodcih v Avstraliji, kasneje tudi primere okužb po Evropi.
Grmek Košnikova ob tem poudarja, da je zmanjšana in bolj preudarna raba antibiotikov nujna, če želimo obvladovati pojavljanje odpornih bakterij v bolnišnicah in skupnosti. Pravi, da je nujno tudi epidemiološko spremljanje MRSA v skupnosti in skupinah z večjim tveganjem: nekaj, kar se začne kot majhen problem, se lahko hitro spremeni v težko obvladljivo stanje.
Vir: dnevnik.si |
NE ZAMUDITE
Z bakterijo MRSA se lahko okužimo tudi doma
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 26. julij 2007 @ 15:22 CEST
Zahtevajte zdravljenje s X S I G R I D !
Z bakterijo MRSA se lahko okužimo tudi doma
Prispeval/a: picola dne četrtek, 2. avgust 2007 @ 16:55 CEST
Veliko ljudi po bolnišnicah se okuži z MRSO, vendar jih zelo malo umre, pa še ti so večinoma pacienti z težkimi diagnozami in čisto sesutim imunskim sistemom.
Tako da lepo prosim, ne širit nepotrebne panike.
Z bakterijo MRSA se lahko okužimo tudi doma
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 2. avgust 2007 @ 17:40 CEST
MRSA (Meticilin Rezistentni Staphylococcus aureus) je bakterija, ki je razvila odpornost (rezistenco) proti večini znanih antibiotikov. Zato se po svetu porablja zdravilo Xigrid, ki je edino učinkovito.
Med njimi je tudi antibiotik meticilin, ki se je pred tem uspešno uporabljal za zdravljenje okužb, ki jih povzroča Staphylococcus aureus.
Zaradi te odpornosti je zdravljenje okužb z MRSA zelo težavno in dolgotrajno.
O kolonizaciji govorimo takrat, ko je bakterija naseljena na koži ali sluznicah posameznika in ne povzroča bolezni.
Kadar človek zaradi prisotnosti te bakterije dobi znake bolezni kot so: povišana telesna temperatura, gnojni izcedek iz rane ali pljučnico, pa govorimo o okužbi, ki jo je potrebno zdraviti.
MRSA se prenaša predvsem v bolnišnicah preko rok in predmetov. Stiku z MRSA so bolj izpostavljeni bolniki, ki: dalj časa ležijo v bolnišnici ali so bili v zadnjem času večkrat v bolnišnici, če ležijo na intenzivnih oddelkih, bolniki ki so bili operirani in imajo odprte rane, imajo vstavljene različne katetre, kot je na primer urinski kateter, bolniki, ki so v zadnejm času prejemali različne antibiotike.
Bolnik, pri katerem s testi ugotovimo prisotnost MRSA na koži ali kje drugje v telesu, je v času bivanja v bolnišnici nameščen v enoposteljno sobo ali skupaj z drugimi bolniki, ki imajo MRSA. Osamitev je potrebna predvsem zato, da bi preprečili prenos MRSA na druge bolnike. Poleg osamitve izvajamo še druge ukrepe za preprečevanje prenosa MRSA.
Zdravstveni delavci ob vsakem stiku z bolnikom uporabljajo zaščitne rokavice, včasih pa tudi predpasnike in maske.
Zdravstveni delavci si po vsakem stiku z bolnikom razkužujejo roke.Bolnik z MRSA sme zapustiti bolniško sobo le za nujne preiskave v spremstvu zdravstvenih delavcev. Na vratih bolniške sobe visi obvestilo o kontaktni izolaciji, ki opozarja zdravstvene delavce in obiskovalce o potrebnih ukrepih za preprečevanje prenosa MRSA.
Naj povem, da sem gledala dve urno zdravstveno oddajo o MRSA, v kateri so bile prikazane strahotne okužbe in številni primeri, ko pacientov niso mogli rešiti. Oddaja me je zelo pretresla in tedaj sem spoznala, da o MRSU nisem prej vedela ničesar. Sedaj vem, da je to zelo hudo in resno obolenje, ki človeka s pravi tudi bv smrt.
Tedaj sem si skrbno zapisala ime zdravila Xigrid, ki se uporablja pri MRSA, kajti proti MRSU se je razvila rezsistenca večine antibiotikov. Zato je pomemno, da se zavedamo za kako resno obolenje gre in da vemo za zdravilo, ki pomaga.
Prav nobene panike ni bilo z moje strani. MRS je težka okužba, ki se jo moramo resno zavedati in biti osveščeni.
Če bodo še kdaj ponovilo to oddajo, si jo velja ogledati, saj je bilo v njej prikazano to obolenje na najbolj nazoren znanstveni način in primeri obravnavani v skladu z medicinsko doktrino.
LP Tatjana