Pred dnevi so na Kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) v Kliničnem centru v Ljubljani 18-mesečnemu otroku vsadili polžev vsadek. To je bila že 150. tovrstna vsaditev, ki so jo opravili na kliniki. S tem so otroku, ki je bil od rojstva gluh, omogočili, da sliši, in s tem normalen govorni in jezikovni razvoj.

Gluhost je bila pri otroku dedna, saj je tudi njegov oče gluh. "Pri tako majhnem otroku, ki je gluh od rojstva, je smiselno vsadek vstaviti čim prej. Izkazalo se je, da so otroci, ki so jim ga vsadili zelo zgodaj, veliko hitreje napredovali pri razvoju govora in poslušanja kot tisti, ki so bili operirani pozneje," pojasnjuje vodja otokirurške dejavnosti na kliniki, prof. dr. Anton Gros, ki je opravil to in tudi večino prejšnjih vsaditev tega medicinskega pripomočka.

Odkrivanje okvar sluha

Zgodnejše odkrivanje gluhosti je omogočila uvedba presejalnega testa na okvaro sluha pri novorojenčkih, ki ga po Grosovih besedah uporabljajo že v skoraj vseh slovenskih porodnišnicah. Če posumijo, da gre za okvaro sluha, otroka pošljejo na kliniko ORL, kjer z nevrofiziološkimi preiskavami potrdijo, da je otrok naglušen ali gluh, ali pa sum ovržejo. Z rentgensko preiskavo ugotovijo, ali je polžev vsadek možno vsaditi, saj pri nekaterih nepravilnostih pri razvoju notranjega ušesa to ni mogoče.

V svetu menijo, da je najprimernejša starost za vsaditev vsadka pri otrocih, ki so gluhi od rojstva, dve leti. Mlajše otroke operirajo predvsem v primeru, če je vzrok gluhosti gnojni meningitis: po prebolelem meningitisu lahko pride do tvorbe brazgotin v polžu in do zakostenelosti polža, kar onemogoča vstavitev vsadka, zato ga je treba čim prej operirati.

Kako človek sliši?

Zvočno valovanje se preko sluhovoda prenaša na bobnič, iz bobniča preko sistema slušnih koščic na notranje uho, kjer se ta mehanična energija ojača in se v čutnicah v notranjem ušesu spremeni v bioelektrično. Ti impulzi se potem po slušnem živcu oziroma slušni poti prenašajo navzgor do centralnega živčevja.

Gluhost je okvara v čutnicah notranjega ušesa. Vsadek, ki mu lahko rečemo tudi ušesna proteza, nadomešča zunanje, srednje in notranje uho. Sestavljen je iz zunanjega in notranjega dela. Z operacijo vgradijo notranji del in ga ni mogoče videti. Vidi se zunanji del, ki se priklopi na notranjega in je videti kot slušni aparat.

Notranji del polževega vsadka je sestavljen iz sprejemnika, ki ga vgradijo v ležišče senčnične kosti, in elektrode, ki jo vstavijo v polža. Zunanji del je sestavljen iz "mikrofona", ki sprejema zvočno valovanje, in "računalnika", ki spreminja zvočne valove v električne impulze. Ti se prenesejo preko zunanjega dela v sprejemnik notranjega dela vsadka; električni impulzi potujejo po elektrodi v polžu in se prenašajo na končiče slušnega živca in proti centralnemu živčevju. Žal otrokom s prekinjenim slušnim živcem naprave ne morejo vsaditi, saj ne bi delovala, a na srečo takih otrok ni veliko.

Bolj normalno življenje

Štiri tedne po vsaditvi notranjega dela priključijo zunanji del vsadka, potem se mora človek začeti učiti poslušati: razpoznavati zvoke, jih povezovati z govorom… Če je prej slišal, gre to lažje. "Gluhemu že to, če zazna zvočne dražljaje, na primer v prometu, veliko pomeni," pojasnjuje dr. Gros. Dobro rehabilitirani lahko razumejo preprost pogovor brez branja z ustnic, najbolje rehabilitirani pa lahko uporabljajo telefon. Otroci, ki so bili operirani dovolj zgodaj, hodijo celo v običajno šolo.

Človek z vsadkom sliši, a kako? "Nekdo, ki nikoli ni slišal, ne ve, kaj je normalen sluh. Tisti, ki so že slišali, a so zaradi kakega vzroka oglušeli, pa navadno rečejo, da so te senzacije podobne, kot bi govoril robot, da ima zvok neki kovinski prizvok," pojasnjuje kirurg.

V KC vsako leto vsadijo polževe vsadke 20 do 25 otrokom, kar po besedah dr. Grosa zadostuje. Večinoma jih dobijo prav otroci, saj je teh potreb pri odraslih manj. "Odrasli, ki je gluh od rojstva, je drugače rehabilitiran in mu vsadek ne bi nič koristil," pojasnjuje dr. Gros. Vsadijo pa ga odraslim, ki so zaradi poškodbe ali bolezni izgubili sluh. Pomembno je, da ga dobijo čim prej, da ne pozabijo poslušati.

Najpogostejši vzrok gluhosti pri otrocih so poškodbe in podedovana okvara sluha; do izgube sluha lahko pripelje tudi dolgotrajna uporaba nekaterih antibiotikov in gnojni meningitis, a ti vzroki so v Sloveniji zelo redki.

Vir: dnevnik.si