|  Sistemsko zdravljenje, to je zdravljenje z zdravili, spada med temeljne načine zdravljenja rakavih obolenj. Pri zdravljenju je pomembno aktivno sodelovanje bolnika, za to pa je nujno, da ima bolnik znanje ne samo o zdravljenju, pač pa tudi o stranskih učinkih zdravljenja. Ti spremljajo tudi sistemsko zdravljenje raka. O tem in o napotkih, kako te stranske učinke premagovati, se lahko bolniki in njihovi svojci poučijo v novi knjižici, ki so jo napisali strokovnjaki Onkološkega inštituta Ljubljana.
Dobrobiti sistemskega zdravljenja
Do sistemskega zdravljenja, kamor spadajo hormonsko zdravljenje, zdravljenje s citostatiki (kemoterapija) ter zdravljenje z biološkimi in tarčnimi zdravili, imajo ljudje še veliko nezaupanja, češ da poleg škodljivih celic v telesu uničuje tudi zdrave in da je zato škodljivo. "Pri sistemskem zdravljenju gredo zdravila po vsem telesu, ker gredo tudi rakave celice po vsem telesu, pa če je tumor še tako majhen.
Prav zato, ker gredo zdravila po vsem telesu (in uničijo tudi rakave celice zunaj tumorja, op. a.), je to zdravljenje res učinkovito," je na predstavitvi knjige o sistemskem zdravljenju povedala onkologinja prof. dr. Tanja Čufer. Če se bo bolnik zavedal vseh dobrobiti sistemskega zdravljenja, bo vzpostavil pozitiven odnos do njega.
Citostatiki so še posebno učinkoviti pri zdravljenju malignih limfomov, raka na modih, otroških vrst raka, manj učinkoviti pa pri zdravljenju raka ledvic, malignega melanoma in drugih vrst raka. Pri zadnjih veliko obljubljajo nova biološka zdravila, ki obetajo tudi, da bodo rakava obolenja postala obvladljiva kronična obolenja. Slaba novica pa je, da imajo tudi ta nova zdravila neželene učinke.
Neželeni učinki
Neželeni učinki lahko zelo poslabšajo učinkovitost zdravljenja pa tudi kakovost življenja bolnika. "Za uspeh zdravljenja je bistveno, da se neželenih učinkov zavedamo, jih preprečujemo in zdravimo. Če stranski učinki izničijo vse, kar smo dosegli z zdravljenjem, potem je to slab izzid zdravljenja," pojasnjuje Čuferjeva. Tako sta za čim manj neželenih učinkov potrebna premišljeno predpisovanje zdravil in zdravljenje stranskih učinkov.
Pri kemoterapiji, na primer, se bolniki bojijo predvsem slabosti in bruhanja, a je oboje mogoče ublažiti ali celo preprečiti s številnimi zdravili, ki so danes na voljo, je pojasnila mag. Bojana Pajk, ki je uredila knjižico. Kljub temu nekateri bolniki zavračajo tovrstna zdravila, češ da bodo postali odvisni od njih, je dodala ena od bolnic, ki je prestala zdravljenje. Pogosti so tudi izguba apetita, sprememba vonja in okusa, okvara sluznic, driska, zaprtje, bolečine v mišicah in sklepih, kožne spremembe, izguba las, učinki na kostni mozeg in različne organe, tudi spolne, utrujenost in drugo.
Proti utrujenosti, denimo, zdravila sicer ni, lahko pa bolniku zdravstveno osebje da navodila, kako naj ravna, da bo to zanj čim manj moteče. Namen knjižice je predvsem, da bolnik pravočasno prepozna morebitne neželene učinke in o njih obvesti zdravstveno osebje, nudi pa mu tudi vrsto nasvetov, kaj lahko sam stori, da bo obdobje zdravljenja prebrodil s čim manj težavami. Pri pisanju knjižice so sodelovale tudi medicinske sestre, katerim bo po besedah Marjane Bernot koristen pripomoček pri informiranju in izobraževanju pacientov.
Z vidika koristnosti bolnikom je knjižico pregledala ena od bolnic, kar je ne prav pogosta praksa pri tovrstni strokovni literaturi. Gospa, ki je šla skozi zdravljenje rakave bolezni pred 14 leti, je povedala, da se bolnik, ko izve, da ima rakavo bolezen, znajde kot v črni luknji in išče vse mogoče izhode iz nje in informacije o bolezni. Pomembno je, da jih najde na enem mestu, zato je ta knjižica po njenem mnenju zlata vreden priročnik. Ali z besedami še ene gospe: včasih so onkologi videli samo bolezen, danes pa vidijo predvsem človeka.
Vir: dnevnik.si |
NE ZAMUDITE
Videti je treba človeka, ne samo bolezen
Prispeval/a: mar.jan dne torek, 10. julij 2007 @ 22:34 CEST
Namreč sam imam izkušnje z onkologi in zdravljenjem raka. Saj se trudijo biti prijazni, nič ne rečem, slabe besede nisem slišal od njih, vzamejo te kot človeka s stiskami, ko se bori za svoje življenje, ko izgublja svoje organe in telo ne bo nikoli več funkcioniralo tako kot prej.
Skušajo biti topli. A to ne pomaga dosti, ker tvojo bolezen gledajo zelo parcialno. Glavno da pozdravijo en organ, če pa zato zbolijo drugi organi, to ni več njihov problem, to se potem preda drugemu specialistu oziroma potem zdravi pa drugi organ. Ko sem omenil neke svoje dvome o posledicah predlaganega načina zdravljenja, mi je zdravnik rekel: oh, ni problema, bomo potem pa zdravili tistega raka. Prijazno zdravijo in režejo. Ja, vse se da pozdraviti. Le mene je vedno manj. Ne želim obsojati onkologov, saj taka je naša uradna medicina. Ne gleda celostno na zdravljenje.
In zato sem žalosten ob dogajanju okoli zakona o zdravilstvu. Spet delajo na tak način, kot da jim ni mar za človeka, za bolnika in njegovo resnično ozdravljenje, ampak le za svoje stolčke in zaslužke in prestiž. Če bi sam ne hodil na dodatno zdravljenje k zdravilcu, bi bil že pod rušo. Ja, problem je le to, da sem na tak način začel gledati šele po nujnem agresivnem zdravljenju. Da ne pomislim, kako bi bilo moje življenje zdaj bolj kvalitetno, če bi bil že prej pozoren na to, da se da pomagati, ko je bolezen še na energetskem nivoju.
Ja, kar je, je!
Le hudo sem žalosten.
Marjan
Videti je treba človeka, ne samo bolezen
Prispeval/a: green-green dne četrtek, 12. julij 2007 @ 11:30 CEST
Ne nekemu virutalnemu cloveku ali entiteti - predmetu obravnave- teleonska stevilka-stevilka zdravstvene-oseba ki se umestiv nek casovni urnik AMPAK ko ga ze slisis po telefonu ali dobis sporocilo da zavrtis celotno podobo clovek tvoje cutenje njega in vse kar ti je ta clovek zaupal....
Tako pa se verjetno hitro zaide na pot evidence, obvladovanja v nekem krcu mnozice bolanih in clovek vec ni oseba ki je darovan zdravilcu da ta njemu sluzi na nacin kot mu je Bog podaril to sposobnost ( POZOR! Saj smo si enotni da noben nobenega ne pozdravi ampak samo sprozi v njem proces zdralvjenja oz. uravnotezenja ga usmeri mu da idejo mu odpre horizont )...
In ob alopatski medicini se strinjam da ne rabimo se enega formalnega sistema ( ki je sicer v svjem korenu tudi izhajal iz daril sposobnosti pomagati cloveku ) ki bo prav tako človeka , ki poskuša najti rešitev iz zastoja ( asociacija na zakisane kotičke v našem telesu ki se morajo prezračiti hehe ) s tem da se obrne na drugega. Torej ne potrebujemo še enega takšnega formalnega sistema. Še enega kanala tim humanejšega potrošniškega pristopa do zdravljenja.
Ne vem...
Po drugi strani pa se zavedamo . Da so tukaj tudi znanje, možnosti obvladovanja znanja, prenos znanja, motiviranje in vzbujanje energije v ljudeh da uporabio toznanje in ga aplicirajo na sebi da so navdušeni kako narava zna zdraviti in to zagrabij...ker tukaj tudi tiči eden od korenov našega odnosa do okolja ( odnos do sebe je posledično odnos in spoštovanje do okolja ).
In to razvitje teh daril Boga in narave ko se preseli med skupino ljudi v novo dimenzijo, ki se ji reče obvladovanje znanja za več ljudi in pri tem ohraniti in ne pozabiti osnovno načelo:
Darilo Boga in NArave zato da služiš sočloveku v eni ponižni dosotojanstveni drži ...to pa je protislovje spričo ...druga tema..
Verjetno za sedaj ostaja edino orodje vsak posameznik in njegova ustvarjalnost.
Veliko pomaga to da se ta znanja odpirajo da so vedno pristopnejša in da niso stvar sekt, cehov, ...da se odpirajo tudi univerze da se ne počutijo ogrožene in potem to komepnzirajo v nekem elitizmu. In ta osebni pristop pri vsakem sem prepričan da bo scasoma stvari postalvjal na pravo mesto.
V vmesnem času pa ljudje ki potrebujejo takšno vrsto služenja,
kaksen odgovor lahko imamo za zdravstveni problem ki nas doleti ( hmm kaj reci da nisi v protislovju z upanjem pa da vendar prezivis tukaj in zdaj ):
Samo cutiti sebe, obvladovati cas in prostor skozi sebe, biti odprt znanjem, soudelezevati v tem znanju, ne elitisticno izolirati znanje in ga potem izolirano po razlicnih projekcijah uporabljati pri služenju...ne vem...
Ampak mislim da ni tako črno vseeno pa si noben ne želi da bi bilo tako da bi lahko rekli Operacija važno da je uspela sicer je pacient mrtev ampak operacija je uspela.
Pogumno in modro vsem nam,
Videti je treba človeka, ne samo bolezen
Prispeval/a: Iris P. dne četrtek, 12. julij 2007 @ 12:36 CEST
Marjan, sem začutila, da bi ti rada zaželela vse dobro. In ne vem, kako to napisati, da ne izpade osladno ali celo nepotrebno. Ali da ustvari kak neprijeten občutek.
Namreč, sem pravkar v stiku z eno osebo, ki je bila prav v teh dneh obveščena, da gre pri njej najverjetneje za raka na...
Hmm, če rečem, da je bilo to kar nekako za pričakovati...kako bo izpadlo?!
Je pa sprejela neverjetno zrelo in pogumno. In dela zaenkrat predvsem na tem - imeti se rad. Super ji gre. Zdaj ji samo še priželim, da se izkaže, da je šlo za prehitro sklepanje in da ostane to v spominu zgolj kot neka lekcija, ki je prišla ob pravem času.
Če se pa ne bo tako izšlo, sem pa kar prepričana, da se bo znala spopasti. Ali pa sprejeti, saj ne vem, katera beseda je ustreznejša.
Lep pozdrav in vse dobro.
Videti je treba človeka, ne samo bolezen
Prispeval/a: mar.jan dne četrtek, 12. julij 2007 @ 22:32 CEST
Tudi jaz ti želim vse dobro in vsem, saj smo vsi na isti barki.
Marjan