Goba reishi je v kitajski medicini znana kot 'kraljica zelišč'oz 'eliksir nesmrtnosti', saj imajo njene zdravilne lastnosti prav poseben, že skoraj legendaren status. Poleg tega, da naj bi krepila zdravje, baje tudi spodbuja dolgo življenje, prispevala pa naj bi tudi k večji modrosti in sreči. Čeprav jim na zahodu šele v zadnjem času posvečamo nekaj več pozornosti, pa so na vzhodu gobe reishi v uporabi že več tisoč let. Na Japonskem in Kitajskem so čaj iz njih pili že stari cesarji. Verjeli so, da spodbuja vitalnost in dolgo življenjsko dobo.

V sodobnem času eliksirji, narejeni iz gobe reishi, še vedno veljajo za spodbujevalce dolgega življenja in vitalnosti, hkrati pa skrbijo za zdravljenje številnih drugih težav. Polisaharidi in druge snovi iz gobe reishi naj bi namreč imeli terapevtske učinke, med drugim naj bi tudi pospešili krvni pretok in celili vnetja.

Goba reishi se pri zdravljenju vnetij uporablja tudi pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo in tistih, ki imajo težave s srcem. Zdravi lahko tudi bolečine, ki so povezane z vnetji zaradi različnih okužb. Zgodovinska povezava te gobe z dolgim življenjem verjetno izhaja ravno iz tega, saj so bila vnetja ključni faktor pri mnogih kroničnih in degenerativnih boleznih.

Goba reishi ima tudi močne antioksidantne lastnosti. Povečuje lahko odpornost in dovzetnost za absorbcijo vitaminov, kadar jo zaužijemo skupaj z njimi. Obstaja tudi teorija, da goba reishi zavira rast tumorjev, zaradi česar se pogosto uporablja v prizadevanjih pri preprečevanju rakavih obolenj.

Gobe reishi so na voljo v sušeni obliki, v skoncentriranih tabletah ali kapsulah ter v obliki tekočega ekstrakta. Običajni dnevni odmerek znaša od 1.5 do 9 gramov, kadar zaužijemo suho obliko gobe, in od 150 do 900 miligramov, če zaužijemo tableto oz. kapsulo. Čeprav je o njenih stranskih učinkih redko kaj zaslediti, pa nekateri opozarjajo na možnost občutka suhih ust, omotice, krvavitev iz nosu ter možnost neprijetnega občutka v želodcu.

Vir: druzina.enaa.com