Piše: Vlasta Žvikart, mag. farm. v novi Vivi www.viva.si

RASTLINSKI PRIPRAVKI
Že naše babice so vedele, da lahko z zdravilnimi zelišči uspešno (po)zdravimo marsikatero bolezensko tegobo. Da je trpotec učinkovit pri suhem kašlju, da suhe borovnice zaustavljajo drisko in da črni bezeg znižuje povišano telesno temperaturo.

Šentjanževko že od nekdaj uporabljajo kot rastlinski antidepresiv ter pri boleznih jeter in žolčnika, namočeno v olju pa za nego krvavečih ran, zmečkanin in opeklin, pa tudi pri čirih in revmi. Izkušnje iz ljudskega zdravilstva niso stare le več sto, pač pa več tisoč let, in kar je preizkušeno, je navadno tudi varno. Toda v današnjem času, ko namesto rastlinskih pripravkov večinoma uporabljamo številna sintezna zdravila, je uporaba rastlinskih zdravil, ne da bi o tem obvestili svojega zdravnika, včasih tudi nekoliko vprašljiva.

Rastlinski pripravki, ki jih uporabimo občasno, na primer za zdravljenje gripe, prehlada ali kašlja ne vzbujajo pomislekov. Pretehtati pa moramo uporabo zdravil, ki jih jemljemo dalj časa, ko hočemo sami dopolniti ali celo spremeniti terapijo, ki nam jo je predpisal zdravnik, pa naj gre za pomoč pri zdravljenju duševnih težav, previsokega krvnega tlaka ali holesterola ali kake druge bolezni.

Čeprav med ljudmi velja splošno prepričanje, da so rastlinski pripravki povečini nenevarni in brez neželenih učinkov, je res, da lahko povzročijo nekatere škodljive interakcije z zdravili na recept, pa tudi s tistimi brez recepta. Rastlinski pripravki lahko součinkujejo z zdravili in oslabijo ali pa okrepijo njihov učinek, včasih celo do toksičnega. Zdravilne rastline, ki najpogosteje povzročajo interakcije z drugimi zdravili, so: šentjanževka, grenivka, ginko, pa tudi česen, ginseng in baldrijan.

Šentjanževka
V ljudski medicini je najpogosteje uporabljeno zdravilo za zdravljenje duševnih motenj šentjanževka (Hypericum perforatum). V rabi je zlasti za zdravljenje motenj razpoloženja (blage do srednje močne depresije), in sicer peroralno, v obliki standardiziranih izvlečkov (pri nas trenutno kapsule Deprim forte), saj ima dokazano antidepresivno delovanje. Glavna učinkovina, ki ji pripisujejo ta učinek, je hiperforin, zanj pa so zaslužni tudi hipericin, flavonoidi itn.

Te učinkovine iz šentjanževke zavirajo ponovni prevzem živčnih prenašalcev (serotonin, noradrenalin, dopamin, glutamat in GABA) v predsinaptične nevrone, kar vpliva na povečano aktivnost teh nevrotransmitorjev v osrednjem živčevju. Enako kot pri sinteznih antidepresivih se tudi pri šentjanževki antidepresivni učinek pokaže šele po dveh, treh tednih jemanja.

Šentjanževka je sicer varno zdravilo, ko gre za neželene učinke, saj se ti pojavijo le pri približno odstotku ljudi (glavobol, suha usta, prebavne motnje, utrujenost, vrtoglavica, kožne reakcije, zelo redko tudi fotosenzibilizacija). Pomembno pa se je zavedati, da lahko povzroči resne neželene učinke zaradi interakcij z drugimi zdravili, ki jih jemlje pacient, te interakcije so lahko pogoste in celo nevarne.

Šentjanževka poveča aktivnost encimskega sistema citokrom P450 v jetrih, ki je odgovoren za presnovo številnih zdravil. Ta zdravila se tako hitreje presnavljajo, zmanjša se njihova absorpcija iz črevesja ali pa pospeši njihovo izločanje iz telesa. Tako zdravila, ki jih jemljemo skupaj s šentjanževko, ne učinkujejo, kot bi si želeli, zdravljenje bolezni pa ni učinkovito.

Ne posegajmo po šentjanževki, če jemljemo peroralna kontracepcijska sredstva ali uporabljamo kontracepcijske vsadke, saj se lahko zgodi, da bodo ob sočasnem jemanju pripravkov iz te rastline neučinkoviti. Šentjanževka lahko reagira tudi z zdravili proti strjevanju krvi (varfarin oz. Marevan) in z zdravili za zaviranje imunske odzivnosti pri presaditvah organov, denimo s ciklosporinom (Sandimmun) in takrolimusom (Prograf), kar lahko pripelje celo do zavrnitve presadka.

Poleg tega lahko šentjanževka reagira z zdravili za zmanjšanje ravni holesterola in serumskih lipidov, kot je simvastatin (Sinvacor, Vasilip). V navodilu za to zdravilo šentjanževka kot povzročiteljica možnih interakcij ni omenjena, zato je toliko pomembnejši, da pozorno preberemo navodila za uporabo zdravila iz šentjanževke. Seveda bi bilo najbolje o jemanju pripravkov iz te rastline obvestiti svojega zdravnika ali farmacevta, ki bosta natančneje preučila možnost za nastanek interakcij.

S šentjanževko lahko reagirajo tudi teofilin (Teolin, Teotard) – učinkovina za zdravljenje astme –, zdravila za zdravljenje raka in aidsa, feksofenadin (Telfast) – zdravilo za blaženje simptomov sezonskega alergijskega rinitisa – in zdravila proti epilepsiji. Šentjanževke ni dobro jemati skupaj z nekaterimi antipsihotiki, saj lahko poviša njihovo plazemsko raven.

Sočasno jemanje šentjanževke z antidepresivi, ki nam jih je predpisal zdravnik, lahko zaradi povišane ravni serotonina v telesu pripelje do serotoninskega sindroma (možni simptomi: zmedenost, nemir, krči ali trzljaji skeletnih mišic, hitrejše bitje srca, povišan krvni tlak, znojenje, nekoordinirani gibi, drgetanje, slabost in driska), ki se utegne končati celo s smrtjo.

Odsvetovano je tudi sočasno jemanje šentjanževke in triptanov (zdravila proti migreni, npr. Imigran, Zomig). Šentjanževka kot induktor citokromalnega sistema P450 torej povečini oslabi učinek zdravil, ki jih jemljemo sočasno z njo. Prav nasproten učinek pa ima grenivka, saj inhibira oziroma zavre ta encimski sistem in tako poveča učinek številnih učinkovin.

Grenivka
Citrus paradisi je sadež, ki je bogat zlasti z vitaminom C, pa tudi z vitamini B-kompleksa, minerali, flavonoidi, nekatere sorte grenivk pa tudi z betakarotenom. Čeprav je grenivka zdrav in koristen sadež, je lahko tudi škodljiva ali celo nevarna, če jo uživamo skupaj z nekaterimi zdravili. Uporabo grenivke odsvetujemo pri večini zdravil, kjer odsvetujemo tudi uporabo šentjanževke, se pravi: skupaj z antiepileptiki (na primer karbamazepin oz. Tegretol), antidepresivi, hormoni, antihistaminiki (na primer feksofenadin).

Grenivke in njenega soka ni dovoljeno uživati skupaj z zdravili, ki zavrejo imunski odgovor organizma in so v uporabi pri presaditvi organov, skupaj z zdravili, ki delujejo proti HIV, z zdravili za zdravljenje erektilnih motenj in s kortikosteroidnimi protivnetnimi zdravili (npr. Medrol). Grenivke se ne sme uživati skupaj z antihipertenzivi iz vrste zaviralcev kalcijevih kanalčkov (nifedipin oz. Adalat, amlodipin oz. Amlopin …), pa tudi s pomirjevali (alprazolam oz. Helex, diazepam oz. Apaurin, …).

Grenivka vsebuje veliko pektina, ki pomaga pri zniževanju povišane ravni holesterola v krvi. Znana je tudi dieta, ki predpisuje uživanje velikih količin grenivke oziroma njenega soka, temelji pa na teoriji, da naj bi grenivka pomagala pri izgorevanju maščob v telesu. Zaradi teh podatkov je še posebno pomembno poudariti, da grenivke ne smemo uživati skupaj s statini, to je sinteznimi zdravili za zniževanje holesterola, med katere spadata na primer simvastatin in lovastatin (Artein). Tudi ta zdravila se namreč presnavljajo prek encimov skupine citokrom P450.

Ginko
Ginko Biloba je že vrsto let v rabi pri duševnih motnjah za izboljšanje funkcij osrednjega živčnega sistema; v Nemčiji je na primer registriran za zdravljenje demenc. Ginko izboljša sposobnost pomnjenja in učenja, pretočne lastnosti krvi in motnje v ravnotežju. Možne interakcije, ki jih ginko lahko povzroči ob sočasnem jemanju drugih rastlinskih ali sinteznih zdravil, so interakcije, ki vplivajo na strjevanje krvi. Zato odsvetujejo hkratno jemanje ginka ter česna, ginsenga, acetilsalicilne kisline (Aspirin), varfarina in drugih zdravili, ki zavirajo strjevanje krvi, da ne bi prišlo do neželenih (zlasti notranjih) krvavitev.

Česen
Allium sativum  ima veliko koristnih učinkov za zdravje: zavira rast bakterij, glivic in črevesnih parazitov, zmanjšuje količino holesterola in trigliceridov v krvi, varuje žilje pred aterosklerotičnimi spremembami in blago znižuje krvni tlak. Zaradi zaviralnega učinka na strjevanje krvi pa lahko součinkuje z zdravili, ki so v rabi pri antikoagulacijskem zdravljenju, zaradi česar se poveča tveganje za nastanek spontanih krvavitev ali krvavitev po operacijskih posegih.

Tudi jemanje drugih zdravil, pri katerih lahko pride do zmanjšanega strjevanja krvi, ni zaželeno (na primer acetilsalicilna kislina, nesteroidni antirevmatiki, kot so Naklofen, Ketonal, Nalgesin in drugi; tiklopidin oz. Tagren, pripravki iz ginsenga ali ginka (Bilobil).

Ginseng
Panax ginseng, ki je že več tisoč let, zlasti na Kitajskem, zelo priljubljena rastlina, je še zdaj v rabi za izboljšanje vitalnosti in razpoloženja, za boljše delovanje imunskega sistema in spolne moči. Pozitivno naj bi učinkoval tudi na raven krvnega sladkorja in pri srčnem popuščanju. Enako kot ginko in česen lahko ginseng povzroči interakcije z varfarinom (antitrombotik) ter z nekaterimi antidepresivi in pomirjevali.

Zdravilna špajka …
… ali baldrijan (Valeriana officinalis) ima blago sedativno delovanje, zato je pri sočasni uporabi drugih inhibitorjev osrednjega živčnega sistema potrebna previdnost, saj lahko baldrijan (Persen, Baldrijanove kapljice, Hova) okrepi njihov pomirjevalni učinek. Podoben učinek ima navadna melisa (Melissa officinalis), ki lahko okrepi učinke drugih inhibitorjev centralnega živčevja, med drugim alkohola, součinkuje pa lahko tudi z zdravili za zdravljenje ščitnice, saj zavira njeno delovanje.

Vlasta Žvikart, mag. farm. 

Vivin klicaj
Zmotno je misliti, da rastlinski pripravki ne morejo škodovati. Vsakič moramo pozorno prebrati vse morebitne interakcije, ki so naštete v navodilu za uporabo rastlinskih pripravkov in zdravil. Nadvse pomembno je, da zdravniku povemo, katera zdravila in prehranska dopolnila iz rastlin uporabljamo pri samozdravljenju, pa tudi farmacevtu v lekarni povejmo, katera zdravila nam je predpisal zdravnik.