Uravnotežena prehrana ob ustreznem načinu življenja dolgoročno najbolje vpliva na dobro počutje človeka. Hrana predstavlja izvor energije in snovi, ki jih človek potrebuje za rast, razvoj in delovanje organizma. Pravilna sestava hrane je pogoj za dobro zdravje, ob neustrezni se lahko razvijejo bolezni pomanjkanja.

V razvitih deželah so redkejše, zato pa je čedalje več civilizacijskih bolezni. Med njimi so najpogostejše bolezni srca in ožilja ter rak. Med ostale, ki jih tudi uvrščajo med civilizacijske, sodijo sladkorna bolezen, debelost, arterijska hipertenzija, ciroza jeter, osteoporoza in druge.

Zdrava prehrana

Med živili, ki jih uživamo različne količine, so beljakovine, maščobe in ogljikovi hidrati. S hrano vnašamo v organizem tudi vitamine (A,B,C,D,E,K…), minerale (natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, fosfor…) in snovi, ki jim pravimo mikroelementi (jod, železo, fluor, cink, selen, baker…). Zdrava prehrana naj bi človeku zagotavljala energetsko potrebno hranilo, snovi, ki jih potrebuje za razvoj in delovanje organizma. Pri tem moramo upoštevati prehrambno in biološko vrednost živil glede na starost, spol, zgradbo, fiziološko in zdravstveno stanje.

Rezultati raziskav potrjujejo, da je ogljikohidratni tip prehrane (ko predstavljajo te snovi 50 do 55 odstotkov celodnevne zaužite energije) bolj zdrav kot maščobno-beljakovinski tip.

Alternativna prehrana

V zadnjem obdobju pridobivajo pomen tudi alternativne oblike prehrane. Mednje štejemo tiste, pri katerih ljudje uživajo hrano mimo priporočil prehranskih strokovnjakov.

Cilj prehranjevanja bi moral biti uživanje zdrave, uravnotežene hrane, ki vsebuje takšne količine hranljivih snovi, da omogočajo maksimalno delovanje organizma. Delitev živil na bolj ali manj zdrava lahko uporabnike zbega, še zlasti ob dejstvu, da so tako imenovana bolj zdrava živila praviloma dražja od drugih.

Med alternativne oblike prehrane sodijo:

makrobiotična hrana (zanjo je značilen poseben izbor živil glede na določena življenjska in fiziološka nasprotja, jin in jang),

organsko (biološko) čista hrana ali biohrana (nekontaminirana hrana, ki vsebuje zelo malo dodatkov, aditivov ali kontaminantov),

naravna hrana (industrijsko nepredelana hrana, naravna živila),

zdrava hrana (hrana s posebnim učinkom na zdravje človeka),

vegetarijanska hrana (uživanje samo rastlinskih hranil, lahko pa tudi tako imenovana lakto-ovo-vegetarijanska, tudi z dodatki rib),

surova hrana (dnevno uživanje pretežno surovih živil),

hitra prehrana (npr. hamburger, ocvrt krompirček, vroča hrenovka itd.),

ribja dieta (živila, bogata z omega 3 maščobnimi kislinami) in

razne oblike diet (modne diete, joga diete, shujševalne itd.)

Alternativne oblike prehrane, še zlasti bioprehrana ali makrobiotična, so navadno zdrave, seveda če so pravilno vključena v obroke energijsko in hranilno uravnotežena živila. Poleg tega je pomemben tudi ustrezen način življenja. Razumljivo je, da uživanje le ene vrste hrane ravnovesje poruši.

Uravnotežena prehrana

Čeprav zdravilni in preventivni učinki, ki jih nekateri prehranski strokovnjaki pogosto poudarjajo, niso klinično dokazani, pa velja, da le uravnotežena hrana ob ustreznem načinu življenja dolgoročno najbolje vpliva na dobro počutje človeka.

Tudi pri hrani, ki jo uživamo, se moramo zavedati, da pri tem velja zakon odmerka in učinka. To pomeni, da je neka snov lahko življenjsko pomembna (esencialna), če zaužijemo določeno količino, če pa to količino presežemo, lahko pomeni celo strup za organizem. Seveda je smiselno, da si prizadevamo uživati biološko čisto hrano, biohrano, pa vendar je potrebno pri tem sprejeti tudi določen kompromis, ki bo ustrezal ljudem, ki jo uživajo, ter pridelovalcem.

Ob številnih informacijah o zdravi uravnoteženi prehrani se moramo zavedati, da je zlasti pomembna primerna sestava živil, ki jih zaužijemo, in pravilen način (kultura) prehrane. Velika izbira živil, ki jih imamo na razpolago, je zaželena zaradi pestrosti naših obrokov.

Varovalna prehrana

V zadnjem obdobju se je oblikovalo prepričanje, da je varovalna prehrana tista, ki je hranilno in energijsko uravnotežena s primerno količino dietnih vlaknin: sadja, zelenjave, žita, stročnic in različnih semen, ki naj bi jih bilo od 30 do 40 gramov na dan. Pri sestavi varovalne "diete" nas mora voditi zlasti sklep, da povečamo delež sadja in zelenjave v naši prehrani, zmanjšamo pa količino hranil z veliko vsebnostjo beljakovin in maščob.

Doc. dr. Pavel Skok, dr. med, je zaposlen na gastroenterološkem oddelku Splošne bolnišnice Maribor.