V okviru projekta FUSIONS so bili razviti preliminarni kriteriji za ocenjevanje socio-ekonomskih in okoljskih vplivov zavržene hrane. Sledi nekaj rezultatov posameznih analiz.

Emisij povezanih z zavrženo hrano v EU-28 je približno toliko kot celotnih izpustov toplogrednih plinov na Nizozemskem

Analiza je upoštevala celotni življenski krog odpadne hrane. Ubrali so dva pristopa: od spodaj navzgor s sledenjem indikatorskim izdelkom in obratno, z začetkom pri skupnih emisijah med posameznimi koraki proizvodnje. Čeprav sta oba dala podobne rezultate, je prvi bolj koristen za hitre ocene podnebnih vplivov, drugi pa bolj v smislu možnih ukrepov na ravni izdelkov in podaljšane proizvajalčeve odgovornosti. Z drugim pristopom je možno izračunat tudi vpliv odpadne hrane na zakisanje in evtrofikacijo voda.

Sami rezultati so potrdili starejše študije (2011) s podobnimi ocenami: hrana skupaj prispeva približno 1.380 milijonov ton CO2eq na leto, 16-22 % od tega pa predstavljajo odpadki.

Zaradi odpadne hrane v enem letu Švedi izgubijo približno toliko vitamina C, kot ga vsak dan potrebuje 90 milijonov ljudi

Na podlagi nizozemskih in švedskih podatkov o podrobni sestavi hrane so analizirali vplive na zdravje in izgubo hranil. Napram vitaminu C, so za vitamin A (retinol) odkrili še hujšo vrednost — za 557 milijonov ljudi, približno celotno Evropo. Izgube prehranskih vlaken so nanesle za 312 milijonov ljudi, železa 326 milijonov, cinka pa za 381 milijonov, glede na priporočen dnevni vnos. Vse to samo iz zavržene hrane dveh razvitih držav!

Primerjalna analiza: mikro- in makroekonomija, vpogledi v obnašanje in analiza scenarijev

Poenostavljeno povedano je ta analiza ugotovila več razlogov za prehranske izgube in nastajanja zavržene hrane. Na ravni kmetije in podjetja sta to omejen dostop do trga in nizka konkurenčnost. Na ravni potrošnika nizka kupna moč in manjko načrtovanja. Na makroekonomskem nivoju pa nezadovoljiva infrastruktura v državah v razvoju in inflacije cen hrane. Nadalje so preučevali (med)regionalne vplive preprečevanja nastajanja odpadne hrane na cene in socialno varnost. Na primer, če hrana postane cenejša, lahko gospodinjstva začnejo ustvarjati več zavržene hrane ali pa porabijo razliko za boljšo hrano oziroma druge storitve.

Redistribucija hrane je ključna za boljšo prehransko varnost in vključevanje marginaliziranih skupin nazaj v družbo

Preučili so vplive evropskih bank hrane in podobnih iniciativ na marginalizirane skupine preko ocenjevanja družbenega kapitala. Rezultati so poleg očitnih pozitivnih učinkov na prehransko varnost pokazali tudi dober prispevek k osnovnim sestavinam družbenega kapitala, predvsem zaupanju, mrežam in sodelovanju. 

Ob temeljitem pregledu literature so odkrili več dodatnih učinkov na posamezne deležnike: ljudje potrebni pomoči (premagovanje individualne izolacije, višanje kupne moči, izboljšanje prehranjenosti in odločnosti), redistributerji hrane (etična samoizpolnitev, izobraževanje in trening), donatorji (korporativna družbena odgovornost in vpliv na moralo zaposlenih, davčne olajšave in tveganja za znamko) ter na skupnosti in družbo na splošno (izobraževanje, dostojanstvo, družbena pravičnost in stopnja kriminalitete).

Vsa poročila so na voljo na www.eu-fusions.org/publications.

Vir: http://ebm.si/o/sl/