Festival Mladi levi, ki ga pripravlja Zavod Bunker, je letos v zadnjih izdihljajih poletnih počitnic že štirinajstič navduševal ljubitelje umetnosti in kulture. Izvedbo priljubljenega festivala je s finančno podporo letos omogočila tudi Evropska unija, saj je zavod pridobil sredstva za kar tri ponovitve festivala. 

Osrednja tematika letošnjega festivala je so bile ekologija, socialno vključevanje, sodelovanje, načrtovanje prostora, solidarnostna ekonomija ali kulturna politika, več o vrhuncih festivala in črpanju evropskih sredstev za organizacijo kulturnih prireditev pa v pogovoru z Almo R. Selimović, producentko v Zavodu Bunker.

Festival Mladi levi je zaključen. Kaj novega je prinesel letošnje leto oz. kateri so bili vrhunci festivala?
Letošnji festival smo celotna ekipa doživeli kot izjemen užitek in uspeh. Uspel je programsko (predstave so bile sveže, ljudi so presenetile, prinesle nekaj nove estetike in odprle zanimiva vprašanja), uspel pa je tudi kot dogodek četrti, kot povezovanje skupnosti in kot izmenjava med ljudmi.

Za razliko od preteklih let letos festivala nismo odprli s predstavo v elektrarni, saj imamo omejeno število sedežev in se nam je zdelo, da moramo začeti z nečim, kamor lahko povabimo vse in ne samo tistih 200 srečnežev, ki dobi vstopnico. Začeli smo torej z velikim dogodkom na ploščadi Slovenskega etnografskega muzeja, najprej so čez celotno četrt padale domine, ki so jih varovali in spremljali prostovoljci in ko je padla zadnja domina, smo razglasili otvoritev.

Potem smo se vse generacije na ploščadi igrale na Škartovih igralih, si skupaj pogledali predstavo japonskega kolektiva »Contact Gonzo« in potem plesali pozno v noč. Zato je bila otvoritev nedvomno eden izmed vrhuncev festivala: prikazala in povezala je vsa naša celoletna prizadevanja po povezovanju četrti in obenem po vrhunski umetniški produkciji. Če smo začeli »na veliko«, smo »na veliko« tudi zaključili:

s predstavo Josefa Nadja, v Franciji živečega vojvodinskega umetnika, ki nas je popeljal v pretanjen svet prepletanja gledališča, glasbe in vizualne umetnosti. Glasbene skupine po navadi pravijo, da so najboljši koncert tisti, kjer uživajo tudi oni sami in ekipa Mladih levov verjame, da so bili Mladi levi izjemni, saj smo tudi mi uživali!

Festival je delno financirala tudi Evropska unija in sicer skozi program Kultura. Je bila prijava zahtevna? Imate kakšne nasvete za sorodne institucije, ki bi želele prijaviti projekte?
Vse prijave so zahtevne, ker zahtevajo čas in razmislek o prihodnosti, o načrtih. Konkretna prijava se mi ni zdela zahteva s tehničnega vidika, bolj z vidika, da je potreben razmislek celotne ekipe in priprava strategije za tri leta vnaprej.

Recepta nimam, verjamem pa, da smo uspeli, ker smo res iskreno napisali, kaj načrtujemo v prihodnosti in da je festival le krona naših celoletnih prizadevanj ter da združuje naše delo v skupnosti, naše estetska oziroma programska prepričanja in obenem ogromen socialni kapital, saj z vsemi vpletenimi (prostovoljci, sodelavci, umetniki, novinarji …) gojimo dolgotrajna partnerstva. Denar smo dobili za tri leta, omogočil nam bo izvesti nekatere od naših želja, ki so prej zvenele nemogoče, zdaj pa se nam zdijo izvedljive.

Zdi se, da kulturne organizacije pri črpanju sredstev EU nimajo prav veliko možnost. Ali to drži ali pa organizacije preprosto ne poznajo vseh možnosti?
Situacija je kot vedno večplastna. Včasih kulturne oziroma umetniške organizacije res težko izstopimo iz svojega okvira in iščemo denar tudi drugje, kot le pri ustaljenih financerjih. Kultura tudi ni vedno prepoznana kot kompetentna za širok spekter ciljev: socialna kohezija, medgeneracijsko sodelovanje, tako pogosto omenjan medkulturni dialog.

Predvsem je problematično, da jo vse prepogosto dajejo »v koš« segmenta, ki samo troši, jemlje, namesto da bi pokazali, da je to vitalen sektor, ki ustvarja preboje, inovacije, zaposluje ljudi, ustvarja dodano vrednost v turizmu, znanosti, raziskavah in ne nazadnje človeškemu napredku, ki ga lahko razumemo drugače kot samo BDP.

Če odgovorim bolj konkretno, v Bunkerju se zelo trudimo, da iščemo sredstva tudi izven ustaljenih poti. Smo ena izmed redkih kulturnih organizacij, ki je nevladna in dobiva EU sredstva za regionalni razvoj. Vedno radi poudarimo, da sredstva niso samo denar. Imeti desetine ljudi, ki so pripravljeni kot prostovoljci podariti svoj čas, znanje, dobro voljo, je neprecenljivo.

Zavod Bunker upravlja s Staro mestno elektrarno – Elektro Ljubljana. Stari industrijski objekti lahko nudijo primerno zavetišče za razvoj kreativnih idej. Se vam zdi, da so v Ljubljani in Sloveniji takšne možnosti dovolj izkoriščene?
Stara mestna elektrarna – Elektro Ljubljana je eden redkih primerov industrijske dediščine v Sloveniji, ki je spremenjen v sodoben center, obenem pa je ohranjena vsa industrijska dediščina. Takšni objekti so nedvomno primeren kraj za kulturne aktivnosti, obenem pa je to zelo dober način, da takšne stavbe ne ostanejo čisto odmaknjene od pogleda današnjih ljudi.

Živ program jih osmišlja in jim daje priložnost, da živijo naprej ter da dediščina ne živi v nekem kotu mesta, ampak da je živa, obiskana. V Ljubljani in celotni Sloveniji je še ogromno podobnega potenciala. Upamo, da je elektrarna primer dobre prakse in zgled za naprej.

Vir: www.euekspres.eu