V petek 13.07.2012, bi morali v Trstu na pokrajinski ravni dežele Furlanije in Julijske krajine odločiti o gradnji plinskega terminala v Žavljah. Družba Gas Natural je predstavila pomanjkljivo dokumentacijo, zato so odborniki zahtevali naj to dopolni v roku tridesetih dneh. Po mnenju Alpe Adria Green, vlada pokrajine Furlanije in Julijske krajina, odnosno njen predsednik Renza Tonda, še vedno vztraja  pri izgradnji plinskega terminala v Žavljah, ne glede na to, da so lokalne oblasti proti tej izgradnji.

Razprave in zasedanja raznih strokovnih komisij v zvezi z plinskimi terminali v tržaškem zalivu se vlečejo že kot »JARA KAČA«, ki bi jih morala Evropska komisija že zdavnaj prekiniti in zaustaviti to izgradnjo, saj ni pričakovati, da bi prišlo do političnega dogovora med državama. To je nazadnje potrdil tudi predsednik države Slovenije g. Danilo Turk, ki je javno povedal, da ne podpira izgradnjo plinskih terminalov v tržaškem zalivu, na srečanju z Italijanskim Predsednikom.

Alpe je Alpe Adria Greenu (AAG)  ima že nekaj časa, »zamrznjene« pritožbe,  podrobno napisane in predstavljene v zvezi s plinskimi terminali, ki smo jim jih  poslali Oddelek za okolje EU. Uradno so »zamrznjene«, ker EU komisar g. Janez Potočnik, še vedno trdi, da je mogoč politični dogovor med državama, kar je utopija.

Evropski komisar za okolje je seznanjen z ugotovitvami mešane strokovne komisije, da bi uplinjevalnik/i v Tržaškem zalivu predstavljali ekološko, ekonomsko in varnostno katastrofo. Naše peticije je skušal arhivirati štiri dni pred njihovo obravnavo v bruseljskem parlamentu, še več, na dan obravnave je sklical novinarje, in jim je ta poskus zamolčal.

Iz dokumentov je sklepati, da evro-parlamentarci o njegovi laži niso bili obveščeni še vsaj mesec po zasedanju. Če dodamo, še laž, da se državi dogovarjata, torej kljub kršitvi Italije ni sprožil kazenskega postopka, je očitno, da zagovarja eno stran in s tem krši osnovna načela Evropske unije. O tem je bil obveščen tudi predsednik evropske »vlade«.

Naloga Evropske komisije je nadzor nad izvajanjem in kaznovanje prestopnikov evropskih pravnih norm. Kljub očitnim kršitvam cele palete zakonodaje, se sprenevedajo, ne opravljajo svoje naloge in izgovarjajo na meddržavno dogovarjanje, ki ga je ena stran že pred poldrugim letom enostransko, javno prekinila. Očitno je, da so se postavili na stališča ene strani, najbrž pod vplivom ekonomskih lobijev. Nobena od strani ni predstavila predmeta pogajanj. V skladu z ugotovitvami strokovnjakov iz Italije in Slovenije, te naprave v Tržaškem zalivu nimajo kaj delati, ne glede na lego, obseg ali tehnologijo uplinjanja.

Od EU komisije v AAG nismo prejeli nobenih pojasnil v zvezi s temi. Na zadnji dopis AAG so odgovorili, da na vprašanja, ki se nanašajo na AAG v zvezi z plinskimi terminali ne bodo več odgovarjali, kar je znak njihove šibkosti in slabe vesti. V kolikor bi delovali v skladu s pravnim redom, jim nebi bilo potrebno svojih dejanj utemeljevati na ta način.

Pomisleki, ki jih glede gradnje terminalov predstavlja AGG  naj bi po našem mnenju že zadostovali, da se sproži postopek o kršitvi zakonov s strani Italije. Če zanemarimo, da smo imeli priliko uvida v izjemno pripravljeno pravno podlago za tožbo pred Evropskim sodiščem, s primeri pravne prakse, ki jo je pripravila skupina slovenskih pravnih strokovnjakov, bi bilo dovolj, da bi že slovenska država sprožila postopke, že zaradi nepravilnosti v obravnavi vpliva na okolje teh naprav in kršitve direktive Seveso. Že zaradi tega Evropska komisija nebi mogla zamrzniti našega postopka.

Iz tega si lahko ustvarimo vtis, da je dr. Janez Potočnik dirigiran s strani gnile veje domače oblasti. Zgoraj navedena dejstva in jih je vzela v pretres tudi Komisija za peticije Evropskega parlamenta, ker je s kršitvijo nadaljeval vsaj še mesec po razkritju in je bil delegiran na to delovno mesto s strani naše oblasti, bi bilo tej domnevi, da ima ta »domača veja oblasti« tolikšno moč za pritrditi. Če pa slednje ni res, bi lahko sklepali, da ima v svojem direktoratu velik »nered« in ga »spotikajo« sodelavci iz držav, kjer je interes za postavitev uplinjevalnikov v Tržaškem zalivu.

V zadnjem času organizacija AAG- Greenaction Transnational deležna tudi hudih pritiskov s strani sodnih organov. Ni naključje, da se je pritisk tega dela tržaškega oblastnega sistema pričel leta 2009, ko smo odkrili poneverjene podatke, ki bi služili za lažjo pridobitev dovoljenj za izgradnjo uplinjevalnika, in sprožili sodni postopek proti investitorju. Da gre za sprevrženost, naj navedemo samo, da je v enem od teh sodnih fars sodnik, ki je bil na listi kandidata za župana, obenem pa je tudi tožitelj. V drugem postopku so bili enakega prekrška obdolženi trije, vendar se sodni proces izvaja le proti dvema; verjetno ni naključje, da sta oba člana okoljevarstvene organizacije AAG - Greenaction Transnational.

Zato bi lahko sklepali, da se želi s sodnim preganjanjem oslabiti edino okoljevarstveno organizacijo, ki je prestopila iz javnega »nerganja« ob zločinskih namerah proti naravi in človeku v prijavo nečednosti organom Evropske unije. Ti postopki in kazni naj bi Alpe Adria Green-u izčrpali energijo in finančna sredstva, tako kot sedaj dela tudi vlada v Republiki Sloveniji, ko ni razen OKOLJSKEGA  CENTRA V LJUBLJANI, finančno podprla nobene NVO s področja okolja v Sloveniji, ki ima sedež izven prestolnice – naključje??? – ali morda tudi ne!

Naj spomnimo, da je Sodna policija v Italiji odkrila, da je želela družba Gas Natural pridobiti okoljsko dovoljenje za postavitev uplinjevalnika tako, da je ponaredila podatke o globini in temperaturi morja pa tudi iz grafičnih prilog izbrisala obstoječe nevarne naprave, kot so rezervoarji goriva, formaldehida, idr. AAG je sprožila upravni postopek proti okoljevarstvenemu soglasju italijanske vlade na upravnem sodišču v Rimu. Doslej še ni prišlo do obravnave.

Naši prijavi se je pridružila Republika Slovenija »ad adiuvandum«, torej kot podpornik. To je pohvalno, je pa tudi res, da stroške krijemo mi! Nepravilnosti v pridobivanju okoljevarstvenega soglasja smo prijavili tudi Evropskem parlamentu in komisiji. Vodja njenega odbora za okolje, dr. Janez Potočnik skuša to prijavo arhivirati, s čimer dela proti lastni državi. Do letošnjega leta naj bi morala AAG plačati cca 90.000 evrov italijanskih sodnih stroškov.

Sodstvo je del sistema oblasti v Trstu, ki je ugotovil, da je organizacija AAG-Greenaction Transnational najbolj ranljiva na ekomskem področju. V dveh letih se je tako nabralo za skoraj 100.000 Evrov kazni in sodnih stroškov. Zaradi tega smo sprožili akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov, kajti če nam ne uspe zbrati vsaj 40.000 Evrov, se bomo prisiljeni umakniti, saj ne bomo imeli iz česa kriti sodnih taks in odvetniških stroškov.

V mesecu septembru se pripravlja obisk Italijanskega ministra za okolje z našim ministrom za kmetijstvo gozdarstvo in okolje, ki je po našem mnenju praktično nepotreben, saj je bilo povedano v zvezi z plinskim terminalom Žavlje praktično vse, edino kar bodo storili bo, da bo slovenski proračun »lažji« za stroške tega obiska!

Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard