Piše: Nives Pustavrh v Vivi www.viva.si

Hočete imati prav ali želite biti srečni?
Če bi se vsi zavestno odločili za razvijanje darov obeh polobel, bi bil naš svet čudovito sočuten, pravi dr. Jill Bolte Taylor, znanstvenica in preučevalka človeških možganov, ki je pri 37. letih doživela možgansko kap. Naši možgani so sestavljenih iz dveh polovic – iz leve in desne poloble ali hemisfere, ki ju povezuje kalozni korpus.

Kot pravi dr. Jill Bolte Taylor v drugem delu intervjuja, imata ti polobli različna značaja, po zaslugi kaloznega korpusa, ki je njun most, pa se dojemamo kot enotno, celovito bitje.

Predvsem v zahodnem svetu smo vse od rojstva usmerjeni k spodbujanju delovanja leve poloble. Zdaj imamo možnost, da delovanje obeh polobel uravnovesimo in spretnosti obeh uporabljamo čim bolj koristno. Ustvarjanje zdravega ravnovesja med njunima različnima značajema nam omogoča, da ostajamo umsko prožni in smo zmožni slediti spremembam (desna polobla), ob tem pa smo vendarle tudi dovolj stvarni in usmerjeni (leva polobla).

V jedru leve poloble domuje osebnost, neposredno povezana z občutkom notranjega miru, ki si prizadeva za mir, ljubezen, veselje, sočutje. Zanjo obstaja le sedanji trenutek, ki ga sestavlja bogastvo vtisov. In v sedanjem trenutku je vse povezano, vse je eno, zato ima desni um vsakega med nami za enakopravnega člana človeške družine. Zaveda se tudi naše povezanosti s planetom, ki nam omogoča preživetje. Vidi širšo sliko sedanjega trenutka. V njeni zavesti je življenje lepo in popolno.

Za levo poloblo pa je značilno, da vse trenutke, ki so zbrani v desni polobli, analizira ter metodično razvršča v linearno zaporedje preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Ukvarja se s podrobnostmi, ki jih razlomi na primerljive podatke ter jih hierarhično razvršča in ocenjuje. V levi polobli so tudi centri za govor, opisovanje, definiranje in razvrščanje, ki za sporazumevanje uporabljajo besede. Tu domuje tudi zavedanje o sebi, naša identiteta. Plod centra za govor v levi polobli je razmišljanje, naš notranji govor, ki nas lahko tako nadvlada, da spokojna narava naše desne poloble ne pride do izraza. In tu so shranjeni tudi vzorci, nevronske mreže, ki nam omogočajo, da se hitreje odzivamo na dražljaje.

Odprimo vrata mojstrovini življenja

Če kot človeštvo želimo izkoristiti vse svoje potenciale ter biti srečnejši, zadovoljnejši in uspešnejši, bi morali v vsakodnevnem življenju izhajati iz umirjenosti desnega uma, spretnosti levega uma pa uporabljati za sporazumevanje z okolico oziroma delovanje. Šele ko se naučimo ceniti in uporabljati sposobnosti obeh polobel, odpremo vrata mojstrovini življenja, ki se skriva v nas.

Po 90 sekundah imamo nadzor sami

V praksi to pomeni, da sami izbiramo, kako želimo bivati. Lahko smo veseli ali nesrečni, mirni ali pod stresom. Čeprav ne moremo nadzorovati dogodkov, pa se vedno lahko odločamo, kako bomo o njih mislili in čutili. Jeza, strah, tesnoba, tarnanje, pritoževanje, zloba in ljubosumje so morda naši vzorci odzivanja na dogodke. Vendar te vzorce lahko spremenimo. Če se jih ne zavedamo, jih lahko prepoznamo po neprijetnem fiziološkem odzivu: napetosti, glavobolu, plitkem ali globokem dihanju, stiskanju v prsih …

Zdaj je znano, piše dr. Bolte Taylor v svoji knjigi, da ta spontani telesni odziv na dražljaje traja le poldrugo minuto, saj se kemične sestavine teh negativnih čustev po 90 sekundah razblinijo. Takrat lahko prevzamemo vajeti v svoje roke. Če smo po 90 sekundah še vedno jezni, to pomeni, da smo jezo izbrali – izbrali smo ta vzorec, to nevronsko mrežo, da deluje naprej. Vsak trenutek se odločamo, ali se bomo ujeli v takšno mrežo, ali pa dovolili, da jeza mine ter se mirno posvetili sedanjosti. Z nekaj vaje in potrpljenja se lahko vse pogosteje in vse lažje vračamo k notranjemu miru ter izberemo srečo in veselje.

V sedanji trenutek, v katerem izkušamo mir, se lahko prestavimo na različne načine:

• s pozornostjo na videz, zvok, okus, vonj in otip stvari,
• s sistematičnim sproščanjem in napenjanjem mišic,
• z netekmovalnimi športi, kot so joga, telovadba, taj či …
• s sprehodi v naravi,
• z igranjem na glasbilo, s petjem, z ustvarjanjem,
• s sprehodi v naravi,
• z glasom – ko izrekamo zatrditve, denimo: "V tem trenutku sem popolna, čudovita, celovita …"
• s poslušanjem vodene meditacije ali priljubljene glasbe,
• z masažo telesa,
• z občutenjem hrane, sestave jedi, okusov