Popačenje spoznave
Vsak od nas je prepričan, da je tisto, kar doživlja - vsaj v budnem stanju - resnično. Toda, ali to res drži? Kako to, da niti dva človeka natanko istega dogodka ne doživljata enako, z enakimi čustvi, občutki, razlagami, mislimi...? Če bi šlo za nepopačeno doživljanje, se vaše videnje ne bi smelo kakorkoli razlikovati od videnja kogarkoli drugega. A to ne drži.

Subjektivna komponenta v naši zavesti - naš lažni jaz ali ego poskrbita, da vsak od nas »nosi drugačna očala«, ki stvarnost pokažejo (prav bi bilo reči - izkrivijo) na povsem svojski način. Torej se je treba zavedati, da objektivnosti v naši zaznavi ni. Vse je pogojeno s trenutnimi predstavami in sistemom prepričanj, ki smo ga zgradili v preteklosti in utrdili z izkušnjami. To velja tako za enega človeka kot tudi za družbo nasploh.

Kaj je tisto, kar popači našo spoznavo? To so naša prepričanja, ki naj bi temeljila na naših preteklih izkušnjah

Tisto, kar preseneča, je spoznanje - žal večini še zdaj tuje - da niso izkušnje tiste, ki ustvarijo prepričanje, temveč je ravno obratno. Prepričanje namreč ustvari v umu filter, zaradi katerega od vseh vtisov pritegnemo v svojo zavest le tiste informacije in izkustva, ki to prepričanje potrjujejo. Vse dokler ne pridemo do absurda, ko se izkaže, da je bilo prepričanje vendarle napačno. In potem ga korigiramo, da bi se čez čas zopet izkazalo za - napačno. A napredek je vendarle (običajno) prisoten. Premikamo se od ene predstave do druge, od enega koncepta k drugemu, čedalje bliže k "pravi resnici".

Ni torej res, da dogodki v »zunanjem« svetu določajo naše notranje občutke, temveč naša notranja občutja in misli določajo našo »zunanjo«, objektivno realnost.

Se nadaljuje

Zoran Železnikar
www.prisluhni.si