Vse se menja v naravi in v nas.

Zima, jesen, poletje, pomlad –
Vse ima svoj čas.
Menjamo se v srcu in se gradimo,
v duhu ljubezni lahko srečno živimo.

Ljubezen v srcu krepi in pomaga,
odpraviti slabo, strahove premaga.

Vse, kar je slabega, bolnega vse,
izgine iz nas, če tu ljubezen je.

Ljubezen nas zdravi, zbudi in premami,
če je potrebno, nas tudi rani.
Le da smo zvesti ji in hrepenimo,
da delamo dobro in v ljubezni živimo.


Kaj pa ljubezen je sploh, kje jo dobimo?
Kdo nam jo dal bo, kje so kupimo?
Seveda želimo si vsi le dobiti,
ljubezen pozabimo najprej deliti.

Najprej potrudimo se in jo mi dajmo,
brez napora, nič ne garajmo.
Nežno kot cvet se iz popka odpre,
dajmo ljubezen in svoje srce.

Ko se bojimo, ko strah je v nas,
več izgubimo, ne gre nič od nas.
Od nas gredo le negativne stvari,
in drugi to prejmejo, da jih boli.

Kar dajemo, prejmemo, to res drži.
Poglejmo, ko ljubimo, kaj se zgodi.
Ne moremo drugega mi nazaj dobiti,
ko dajemo in hočemo brezpogojno ljubiti.

Vsak ima možnost se to naučiti,
če je odprt in zaupa, s popravnimi izpiti.
Enkrat pa dvakrat, še večkrat začeti,
nekoga ljubiti in ga vsega sprejeti.