V pojasnilo bralcem mojega prejšnjega prispevka. Povem, da se uporabniško ime modri metulj, na vezuje na barvo metulja. Nikakor pa ne na modrost, kot mi hoče negdo podtakniti. To bi bilo precenjevanje samega sebe in grešno. Strinjam se s piscem komentarja, kateri pravi, da je treba delati male korake, do zastavljenega cilja. Boga pravi, ne moreš nikoli zaznati v celoti. Seveda ne, Bog je absoluten, mi smo pa Božji otroci.
Jezus je rekel, ste Bogovi. V svoji čistosti se lahko gibljemo ne omejeno po neskončnem vesolju. Nismo pa vse prisotni, kot Bog oče. Kdo pozna nastanek Božjega bitja, ve da nastane iz duhovnega atoma, katerega počelo je Bog oče. Z evolucijo, v razvojnih ravneh se razvija prek kraljestva mineralov, rastlin, živali, vse do bitij narave, katera so potem povzdignjena v duhovna bitja - Božje otroke. To se dogaja v duhovnih ravneh v vesolju.
Iz tega lahko bralec sprevidi, zakaj se moramo obnašati, do kamnov, rastlin in živali, kot do svojih naslednjih bližnjih. Zato ker so del nas. Mnogi prebivalci zemlje mislijo, da je vse njihovo, da lahko delajo z materjo zemljo kar hočejo. Bog je rekel, podvrzite si zemljo, ravnajte z njo zakonito in dajala vam bo obilne in zdrave plodove za hrano. Kaj dela človek? Zastruplja zemljo s škropivi, gnojnico umetnimi gnojili. Spušča strupene snovi iz tovarn v zemljo in zrak. Izvaja atomske poizskuse.
Atomske odpadke odlaga v morja in zemljo. Človek se hvali s svojimi podvigi, s svojo genijalnostjo, vse za ceno življenja. Na misel mi pride pravljica o revnem krojačku. Ta je naredil uslugo škratku. Škrat ga hoče nagraditi in ga vpraša za željo. Naj bo vse zlato, česar se dotaknem pravi krojač. Ko je ugotovil da je ostal brez hrane in pijače, je sprevidel da je to bogastvo nesmiselno. Konec pravljice verjetno poznate.
Ali ni to kar počne človek, podobno tej zgodbi? Kaj bojo človeku, te megalomanske zgradbe, ne vem kaka tehnika? Tega ne bo mogel več koristiti, ker si je uničil osnovo za življenje; hrano, vodo, zrak. V prašajte se, zakaj so izginile prejšnje, civilizacije. Zaradi njihovega takozvanega napredka. To se bo zgodilo tudi s to civilizacijo.
Bog je vse čase svaril in opominjal svoje otroke, po poslancih luči. Naj se spreobrnejo in ravnajo po kozmičnih zakonih. Ni so jih poslušali. Ene so ubili, druge zasmehovali. Plesali so naprej okrog zlatega teleta. Zdaj se je pa začelo žeti kar smo posejali. |
Bog je (drugič)
Prispeval/a: Čar Črne dne torek, 1. julij 2008 @ 11:37 CEST
LOL.
Napredek ni v tehnologiji, saj zavoljo čistoče ne.
Bog je ljubi Bog
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 2. julij 2008 @ 02:21 CEST
Misliš, duhovni atom, kot besedna vrsta, ki ni znana človeku?
Potem razumem, ker mislim, da res nimam pojma iz čega je ljubi Bog sestavljen.
Iz ljubezni, to že, ampak to ni kot rdeče vino, tekočina v obliki h2o, pojem ni znan, ve ljubi Bog osebno.
Ja, treba je začet pometat, najprej pred svojim pragom, sosed pa si ga naj počisti sam, ker nimam pojma, da se mi glih še ljubi pometat njegov prag.
Dobro napisano.
Lep pozdrav
Ječmen in blatna za višji IQ
Prispeval/a: MC dne sreda, 2. julij 2008 @ 06:53 CEST
p.s.:
Hierhod, za začetek poskušaj zdržati teden dni ob ječmenovem kruhu in ob blatni vodi. Dobri zgledi vlečejo - vsaj morali bi, mar ne? Mogoče boš (potem) postal modrec.
Napaka, ki to ni
Prispeval/a: MC dne sreda, 2. julij 2008 @ 09:31 CEST
>>V pojasnilo bralcem mojega prejšnjega prispevka.
>>Povem, da se uporabniško ime modri metulj, na
>>vezuje na barvo metulja. Nikakor pa ne na modrost,
>>kot mi hoče negdo podtakniti. To bi bilo precenjevanje
>>samega sebe in grešno.
Sloves skromnosti poveča verodostojnost pretanjenega bahanja!
Napaka, ki to ni
Prispeval/a: Violeta dne sreda, 2. julij 2008 @ 11:33 CEST
Kako pa kaj s samokritiko? Tako, samo za prebrati, kako to izgleda - kakšen samokritični prispevek, bi šlo?
Želim vsem lep dan ;)
Mea culpa
Prispeval/a: MC dne sreda, 2. julij 2008 @ 13:07 CEST
...prenehati moram...smrdi po spovednici!
p.s.:
Če sem se sedaj komu vsaj malo zasmilil, potem se že dosegel svoj "sebični" namen.
Sloves skromnosti poveča verodostojnost pretanjenega bahanja.
Smrtnik smrka žnoder
Prispeval/a: Fredi dne sreda, 2. julij 2008 @ 13:30 CEST
Brezveze ljudi ocenjevat, sprejmi jih take kot so.
Tud drugi te sprejemajo takega kot si.
Problem edino grata, če se ti sam nočeš takega sprejet kot si.
Baje se lahko vsak poboljša, če se le če.
Tak je stara mama govorla pa je obupala.
Smiliš se mi, again.
Bo bolje, verjemi.
Lep pozdrav
Bog je (drugič)
Prispeval/a: Modri metulj dne sreda, 2. julij 2008 @ 20:35 CEST
Bog je (drugič)
Prispeval/a: MC dne sreda, 2. julij 2008 @ 20:49 CEST
S tem se popolnoma strinjam. Težava pa nastopi takrat, kot človek misli, da je nekaj resnica, samo zato, ker tega ne razume. (Credo quia absurdum.)
>>MC,Ko boš upošteval nasvet Violete, boš Sokratovo izjavo razumel.
A ti jo že razumeš? Če jo, še ne pomeni, da je resnična ;)
Bog je (drugič)
Prispeval/a: Modri metulj dne sreda, 2. julij 2008 @ 20:59 CEST
Bog je (drugič)
Prispeval/a: MC dne sreda, 2. julij 2008 @ 21:05 CEST
Bog je (drugič)
Prispeval/a: Violeta dne četrtek, 3. julij 2008 @ 12:58 CEST
...prenehati moram...smrdi po spovednici!
p.s.:
Če sem se sedaj komu vsaj malo zasmilil, potem se že dosegel svoj "sebični" namen.
Sloves skromnosti poveča verodostojnost pretanjenega bahanja. -------
Pozdravljen MC, glede na tvoj odgovor (če ne bi pisal v moškem imenu) bi pomislila, da si ženska ;)
Ne vem komu si se zasmilil, meni - ni. Odgovor vsaj zame ni iskren (čeprav je lep in topel), kakor bi rekel Stanislavski: »Ne verjamem…« ;)
P. S. Mda, izgleda, da tudi meni manjka čustvena inteligenca. Komu pa ne? ;))
Imejmo se lepo... brez senc (dvomov v iskrenost človeka)
Lepo
Prispeval/a: biserka dne četrtek, 3. julij 2008 @ 21:25 CEST
To je v skladu z našo patriarhalno ureditvijo. Mar smo mi človečki nekakšni otroci, ki gledamo gor Boga, ki nas pohvali in kara? Ne, tega samozavestno bitje ne potrebuje. Črv, tiger, metulj, marjetica ali človek ne potrebujejo vzvišenega Boga.
Bog je vsako bitje posebej. Bog smo mi, bog si ti, bog se nahaja povsod. Narava naša je Bog- božanska in izredno lepa. Mi sami sebe kaznujemo. Pa mislimo, da nas Bog. Preprosto smo še majčkeno zaspani in ne vidimo svoje božanske narave, ki je vzvišena in najvišja. Tako kot dojenček, ki ne ve, da je rokica njegova. Preprosto ne loči sebe od ostalega sveta. Ne ve, kje se začne drugo, kje so meje njegovih misli in okolice.
Ne vemo, kje smo bili prej- pred rojstvom.
Jaz vem, kje sem bila.
Tam, kjer je vse eno, a absolutno. Slutiti pa je le kanček dolgočasja in to je vse. No, ne čisto vse .. Še nekaj je: vsako bitje je neskončno edino.
Pozdrav!