Piše: Andreja Paljevec  v novih Misterijih www.misteriji.si

Zasebni raziskovalec je na hribu Planine odkril staro japodsko mesto Metullum
Zasebni raziskovalec zgodovine Slovencev Dimitrij Kebe je pred dvanajstimi leti nad naseljem Žimarice na hribu Planine odkril staro japodsko mesto Metullum.

Vrhnji del mesta je bil v bitki z rimljanskimi legijami leta 34 ali 35 pred našim štetjem porušen do tal, v spodnjem delu pa so še danes dobro vidni talni obrisi koč, obrambni nasipi naselbine, delno pa je viden porušeni zaporni zid. Spodaj na višini okrog 750 metrov so ohranjene tudi gomile. Lokacijo mesta je Dimitriju Kebetu pomagala odkriti knjiga Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta iz leta 1788, v kateri je tudi avtorjev zemljevid.

V petih letih je prehodil večino Notranjske od Krima do Kolpe, od Vrhnike do Ilirske Bistrice in od Babnega polja do Starega kota. Da bi lažje odkril Metullum, je najprej poiskal japodsko mesto Terpon, ki je na Linhartovem zemljevidu narisano južno od Metulluma in rimske utrdbe Magnus Vicus, današnjega Iga.

Na kateri vir ste se pri iskanju Metulluma najbolj oprli?
Na Linhartov zemljevid. Linhart je dobro narisal lokacijo mesta, ker se ni strinjal z Valvasorjem, da naj bi bil Metullum pri Ložu. Linhart je narisal tudi zemljevid japodskega mesta Terpon nad izvirom rečice Čabranke na slovenski strani, ki se je vdalo po zavzetju Metulluma.

To kaže, da je Oktavijan prodiral iz te smeri proti Čabru, potem je šel proti Siskiji. Apijan in Strabon sta pisala, da je iskal po notranjskih gozdovih, kje bi lahko napadel Metullum, ker je bil ta skrit. Ležal je med takšnimi dolinami, da ga nisi mogel videti, dokler nisi bil skorajda tam. Viri pišejo, da je hodil okrog Nauporta ali Vrhnike, da bi odkril, odkod bi napadel Metullum.

Kdaj so rimske legije uničile Metullum?
Glavno mesto Japodov Metullum je padlo okrog leta 35 ali 34 pred našim štetjem, zavzel pa ga je Oktavijan, kasnejši prvi rimski cesar Avgust. Vpletene naj bi bile dve ali celo tri rimljanske legije, kar pomeni, da se je bojevalo dvajset tisoč rimljanskih vojakov proti največ štiri tisoč japodskim braniteljem.

Zakaj so Rimljani potrebovali toliko vojakov? Ker je utrdba stala na vrhu hriba in je bilo tri četrtine tega hriba tako strmega, da tam niso mogli napasti; napadli so lahko samo z ostale četrtine, ki je malo bolj položna.

Kako visoko je stala utrdba?
Na nadmorski višini 811 metrov. Znani hrvaški zgodovinar Boris Olujić v svoji knjigi Povijest Japoda zmotno trdi, da je bilo glavno mesto Japodov Viničica pri današnjem Ogulinu, ki je na slabih 400 metrov nadmorske višine, kar je nemogoče. Za osvojitev le-te Rimljani ne bi potrebovali niti ene legije. Tudi sam Olujić povzema po antičnih zgodovinarjih, da so bila japodska gradišča na višini okoli 800 metrov.

Kako dolgo je trajala bitka?
Tri dni, tako piše v vseh starih zapisih. To je veliko za štiri tisoč braniteljev, ki se jim je pridružilo še dvesto venetskih bojevnikov. Po treh dneh je mesto padlo in da ne bi kdo živ padel v roke sovražnika, so metullumske ženske umorile vse svoje otroke, nato pa še sebe! Valvasor in tudi drugi viri so opisovali, da je bil v tej bitki Oktavijan ranjen kar dvakrat.

Kje točno leži Metullum?
Na Linhartovem zemljevidu je Metullum na isti zemljepisni širini kot Cerkniško jezero, in v bližini je rečica, ki ponikne. Gre za reko Bloščica, Metullum pa stoji nad naseljem Žimarice. Hrib se imenuje Planine. Ime »Žimar« sem etimološko razdelil: ŽI- staroslovenski izraz za živeti, -MAR- pa je Mars, bog vojne. Beseda »Žimar« pomeni »Boj na življenje in smrt«, -CE pa je le pripona.  Tudi na starih avstroogrskih zemljevidih je uporabljeno ime SIG-MARCE, kar pomeni »na zmago in smrt«.

Kaj se je od mesta ohranilo do danes?
V zgornjem delu mesta ostanki Metulluma niso vidni, saj so ga popolnoma razdejali. Znano je, da so Rimljani Kartagino kar preorali, tu pa je živelo le okrog tri tisoč prebivalcev in domnevamo, da se jih je tisoč pridružilo še od zunaj. Vsega skupaj naj bi torej bilo štiri tisoč bojevnikov.

Predvidevam, da je bil Metullum sestavljen iz dveh delov: zgornjega in spodnjega, v katerem so bivali pastirji. V spodnjem delu se še danes vidi, kje so stale zemljanke. Tu je viden plato in tam je potekal obrambni zid. Zid je porušen, prekriva ga zemlja, ampak vem, da so tam sledi zidu. V zgornjem delu so slabo vidni talni obrisi koč, ki niso stale v krogu, ampak kar v štirikotniku, niže pa so bile koče bolj okrogle, kakršne so pastirske koče iz tistega časa.

Zelo dobro so vidne gomile. Imamo dve lokaciji pokopališča. Na prvi so verjetno gomile za navadne ljudi. Nad tem pokopališčem izstopa obredna skala, na kateri je verjetno stal govorec in imel govor za pokojnikom. Drugo so pa knežje gomile, v katere so pokopavali vladarje. Ta lokacija pripelje do niza ogromnih gomil in bi jo lahko poimenoval kar »aleja kraljev«.

Bi kaj našli v gomilah, če bi jih odkopali?
Nedvomno. Drugo ali tretjo veliko gomilo so prekopali že pred sto leti. Od daleč se zdi, da se je mesto Metullum razprostiralo na dveh gorah. Druga gora je bilo pokopališče japodskih knezov. V grobovih bi našli orožje in druge obredne predmete, ki sodijo v knežji grob.

Ste v bližini Metulluma odkrili še kaj zanimivega?
Pod naseljem teče potok in dva kilometra stran so Kadice, kjer je nenehno voda. Višje gor je Bloško jezero. Na Linhartovem zemljevidu je na tem mestu odebeljena tudi rečica, ki potem izgine. Kar pomeni, da je tu že takrat bilo jezero. Ve se tudi, da je bilo tik pod vrhom majhno jezero, v katerem so se kopali še po drugi svetovni vojni. Mestu torej ni primanjkovalo ne pitne vode, ne vode za kopanje.

So bili Japodi Veneti?
Vergil piše, da so si Japodi menjali mejo s Karni. Čeprav so oboji pripadali istemu deblu Ilirov, Slovenetov, Venetov, se je meja na Nanosu večkrat spremenila v korist enega ali drugega plemena. Znano je, da so Japodi napadli tudi Trst (Tržno mesto), zato so morali biti blizu, tako da so oni bili pobudniki in so verjetno dlje časa obvladovali Nanos.

Vergil je bil takrat sodobnik in je v svoji pesnitvi Georgica napisal, da se japodske naselbine vidijo iz Karnskih gora ob reki Timavi, ki se izliva pri Tržiču. To pomeni, da so takrat ta prostor zasedali Japodi. Ko pa so padli Japodi, so oblast verjetno prevzeli Karni in ti so potem sklenili pakt z Rimljani. Zasledimo, da so Karni živeli na tem območju vse do 16. stoletja, saj se je do takrat ohranilo ime Karnske Alpe.

So Japodi povsem izginili?
Ne. V Metullumu je padlo štiri tisoč vojščakov, nekateri prebivalci so se verjetno poskrili po gozdovih … Morda so se umaknili po kakšnem rovu. V okolici Cerknice je bilo še več japodskih naselbin. Sveta Ana, hrib ob Cerkniškem jezeru proti Loški dolini nad Kriško jamo, je bila denimo znana japodska naselbina. Japodi so v preteklosti obvladovali tudi Istro, čeprav je to danes zamolčano. Občasno so vladali do Trsta. Istro so v starejšem obdobju celo imenovali Japidija.

Kaj torej pomeni ime Japodi?
Izvorno verjetno izhaja izraz iz svetopisemske veje Japetov, prvega plemena na svetu. Bili so trije bratje, Ham, Sam in Japet; potomci prvega so Hamiti, drugega Samiti in tretjega Jafetiti. Črki P in F se radi mešata, kot tudi A in O, tako da dobimo isto.

Naj še povem, da so vsi moji zemljevidi iz 16. stoletja in realno odslikavajo svoj čas. Na vseh treh je napisano, da na Notranjskem še prebivajo Japodi. To pomeni, da niso izginili. Današnji Notranjci so torej neposredni potomci Japodov. Nikamor niso šli, nobenih selitev ni bilo v 16. stoletju, na Kolpi je bila že meja pred Turki. Prihajalo je le do vpadov krdel razbojnikov, naših bivših bratov iz Jugoslavije, Srbov in Hrvatov ter pomuslimanjenih Bosancev.

Andreja Paljevec