V napornem tednu, ki je pred teboj si vzemi deček časa tudi zase:

Zapri oči in sanjaj:
o hribih, na še neprehojene, a vendar že začete poti, po katerih boš prišel do cilja- do vrha, preko vseh zaprek in prepadov, spotikanja ob korenine, občutek bo božanski, verjemi!
Na sonce, ki vsak dan žareče vstane in zaide ter prepusti, da noč naredi tisto kar ji pripada. Vsakemu pokloni tiste sanje, ki mu pripadajo. Z vzhodom te znova ožarjeno zbudi in v vsej svoji toplini zahteva uresničitev nočnih sanj.

Ampak, previdno! Možnosti je malo, saj so sanje nepredvidljive, in nikoli ne veš, ali si želiš, da se uresničijo ali se pustiš še naprej uspavati. Dopusti, da se ti uresničijo samo tiste, ki cenijo tvoje dostojanstvo in da lahko živiš še naprej od svobode, vendar ne s sprejemanjem težkih odločitev, temveč da jih tudi odkloniš. Če si v duši in v srcu svoboden dosežeš zaupanje množice, in tako te to lahko pripelje do razrešitve važnih stvari. Včeraj, danes, si imel slab dan, to je priložnost za druge, ki se tega tvojega poraza veselijo...

Kaj pa jutri? Jutri si na vrsti ti, da boš imel dober dan in oni drugi slabega.


In zdaj najvažnejše:
v mislih se zlekni v seniku na suho pokošeno seno in uživaj. Uživaj v že pozabljenem nežnem vonju pokošenega sena. Tu pa tam te malce zbode senena iglica in te opominja, da si živ, da si to kar si! Nekaj se je pač porušilo in mogoče je to možnost novega začetka. Vsak človek ima dva obraza: poslovnega, ki pelje v odvisnost že določenih smernic, in osebni del obraza, ki je samo tvoj in od nikogar drugega. Ne od domačih, ne od sodelavcev in ne od ljubimcev. Ne razkrij, ga nikomur, to naj ostane za vse skrivnost. Zaupaj sam sebi in potem se ti bo odprlo tisto kar si zares želiš in komu lahko zaupaš.

Vonj pokošenega sena, je tista svetla točka, ki jo lahko duhaš nenehno, ker lepo in nežno-ostro diši in ne omamlja. Poživlja! In morda tudi "nakaže" pravila igre....