>kako pa ti veš koliko poznam jaz živali in kaj je na mojem kulinaričnem krožniku.

O tem, koliko poznaš živali, je razvidno iz tvojih t.i. »dokazov«! Več o tem v nadaljevanju…
O tem, kaj je na tvojem kulinaričnem krožniku, pa sva že enkrat razpravljala. Pravzaprav si svoj jedilnik razkrila sama.

>Jaz bi prav rada videla iz česa so tvoji čevlji

Iz umetnih materialov (umetnega usnja), gume, tkanine - tudi o tem sem že pisal na tem forumu.

>pa črevesna in ustna flora

Moja črevesna in ustna flora je podobna flori rastlinojedih sesalcev. Ne zgodi pa se, da bi se ta flora kdaj zmešala s telečjimi zrezki, ribami, piščanci, ipd. floro iz kategorije živalskih vrst, ki se v ustih človeških kvazipredatorjev znajdejo le ob primerni predpripravi (beri zakolu, razsekanju, kulinarični obdelavi ipd.) Pozabljaš tudi, da je moja črevesna in ustna flora ŽIVA, saj predvsem v takem stanju lahko opravlja svojo naravno funkcijo (Vedno lahko zatrdim, da z njo živim v simbiozi, po drugi strani pa ti ne moreš trditi, da teliček v tvojih ustih ŽIVI simbiotično s teboj)

>in kako pobijaš komarje, ko ti poleti brenčijo okrog tvojih ušes in
>pijejo tvojo kri in če deratiziraš tvojo klet.

Komarjev se otepam, tako kot se jih otepa in brani vsaka rastlinojeda žival, ki se je sposobna braniti. Nimam repa, zato jih mlatim z rokami ali pa s kakšno cunjo, včasih celo s časopisom. Ne uničujem pa jih s kemikalijami, tako kot to počne povprečna krona stvarstva, ki s strupi uničuje ozračje in ves planet. Vendar komarjev ne lovim in ne nabiram za kosilo, tudi ne redim podgan, zato da bi jih potem zaklal in si delal iz njih zrezke.


>Zanima me tudi, če si kdaj kakšnemu dekletu podaril rožo,
>ki ji je bilo prekinjeno življenje na gredici?

Ne samo eno, marveč cele šope. Pravzaprav cvetlice ne samo podarjam, marveč jih tudi jem. Tudi to sem že enkrat pojasnjeval. Še posebej spomladi – npr. trobentice - imajo več vitamina C kot limone. Pa še veliko drugi travniških rožic konča v mojem želodcu. Sem pač rastlinojedec. V naravi rastlinojedcev je, da »na brutalen način prekinjajo življenje zeli«. Rastlinice se mi ne smilijo, vsaj ne v tistem patetičnem smislu, kot ga razume povprečna krona stvarstva, ki čuti večjo empatijo do lepih tulipanov, kot do telet, jagenjčkov in piščancev. V nekem skrajnem smislu tudi ne delam razlik med vrtnico in kolerabo. Če bi bile vrtnice zelo okusne in hranljive, bi jih jedel, enako kot jem kolerabo. Nisem diskriminatoren, tako kot mesojedci, ki žrete teleta, božate pa pse in mačke. Kot karnivori ali omnivori bi morali biti bolj dosledni – tudi mačke in psi so užitni in hranljivi.

(No, v praksi sem pretežno sadjejedec in semenojedec. To pomeni, da v večini primerov sploh ne prekinjam življenja. Razen mogoče življenje kakšnega črva, ki po nesreči zaide v plod. Kolateralna škoda rastlinojedcev pač.)

>Zanima me tudi kaj bi ti naredil z okuženimi pticami z virusom ptičje gripe,
>ki jih sejejo med perjadjo, ljudmi in živimi organizmi.


Kot prvo – tudi perjad spada med ptice. Če želiš dokazati, da je ptica »okužena« z virusom ptičje gripe (vsaj doslej je veljalo tako), moraš najprej imeti truplo – se pravi mrtvo ptico. Kaj narediš z mrtvo ptico je pravzaprav z etičnega stališča irelevantno. Dokler pa so ptice žive, ne veš pri čem si. Zunanjih znakov, ki bi nedvoumno kazali, da je neka ptica obolela zaradi virusa ptičje gripe očitno ni, sicer bi o njih govorili. Brez alkimističnih čarovnij v referenčnem laboratorijev ne gre – resnica je za laike prikrita. Lahko na primer začneš pobijati kar vse ptice po vrsti (preventivno), tako kot to počne homo sapiens, ko mu zaradi panike in strahu odpovedo možgani. Doslej tudi še ni nihče dokazal, da so divje ptice, v katerih so odkrili virus, zares umrle zaradi virusa in ne morda zaradi mraza ali lakote. Videti je, da se celo najbolj učene glave poslužujejo povsem topoumne logike, ki pravi: mrtva ptica+virus = smrt zaradi virusa, mrtva ptica brez virusa = pogin zaradi lakote, utrujenosti ali starosti. Ne verjamem in kolikor mi je znano, doslej ni še nihče predočil dokaza, kako virus H5N2 povzroči smrt ptice, nihče virusa še ujel pri dejanju. Eno so opazovanja »in vitro«, čisto nekaj drugega pa so dokazi »in vivo«. Tako kot npr. ne obstaja niti en sam znanstveni dokaz, da virus HIV povzroča AIDS. Vse govoričenje o virusu je plod čiste špekulacije. Manj kot 100 umrlih v dveh letih po vsem svetu (zaradi virusa) je kvečjemu dokaz, da je virus popolnoma nenevaren! Da so veliko bolj nevarni čebelji piki in smrti, ki nastopijo zaradi tega. Bistvo je, da se med ljudmi širi panika – ljudje potem »na zalogo« oziroma preventivno pobijajo vse živo, se fopajo z medikamenti, ki ničesar ne zdravijo in ničesar ne preprečujejo ter držijo celo mačke in pse v karanteni, kot bi šlo za kakšno zverinsko kugo, ker se je menda ena sama mačka v ujetništvu (seveda nepreverjeno in nedokazano) okužila s konzumiranjem okužene ptice.

Znanstveniki ala dr. Trampuž govorijo o tem, kako virus opazujejo že vrsto let, spremljajo njegove mutacijo, širjenje in rast – dejansko pa spremljajo predvsem »mutacijo« in rast svojih delnic, ki so jih kupili pri farmacevtskih gigantih ala Roche, ki jim v resnici služijo kot oglaševalni ali prodajni agenti.

Na zadnji strani revije Polet berem reklamo za Perutnino Ptuj. Opisan je proizvodni proces, hvaljena njegova sterilnost, sledljivost, neoporečnost, zaščita pred zunanjimi vplivi, itd. Končuje se s sledečimi besedami: »Kljub temu pa smo v Perutnini Ptuj sistem varovanja in preprečevanja stikov z rejo perutnine še dodatno nadgradili do te stopnje, da nihče od naših 2500 sodelavcev na svojih domovih nima perjadi niti kot hišne ljubljenčke.«

To je seveda čista mentalna patologija, ki skoraj ne potrebuje komentarja. Patološka aviofobija. Če delaš pri Perutnini Ptuj npr. kot računalničar, potem doma ne smeš imeti papagaja! Samo zato, da so potrošniki mirni in še naprej kupujejo s hormoni in kemikalijami natopirano crkovino (chicken shit), ki si ga celo upajo reklamirati kot varovalno živilo.

Po drugi strani se hvalijo s tem, da vedo, kaj jedo. Če bi bili pošteni, ne bi pisali o super karantenskih ukrepih in o sterilni proizvodnji, marveč bi opisali, s kakšnimi kemikalijami in hormoni ter v kakšnih razmerah krmijo piščance, na kakšen način jih vzgajajo, kašne genetske posege izvajajo pri vzreji nove vrste, kako brutalno in serijsko piščance pobijajo, obrnjene tudi proti Meki, če gre za dober biznis z beduini. Himmler (izučen perutninar) bi jim nedvomno zavidal tehnološki pristop. Vendar o tem niti besedice. Ljudje imajo oprane možgane, zato se bojijo virusov in bakterij, ni jih pa strah konzumiranja crkovine (ki je že po naravi stvari nagnjena h gnitju in je v vsakem primeru idealno gnojišče za razvoj patogenih klic ter parazitov)

Čakam samo, da bodo perutninarji na pomoč poklicali slovensko vojsko, ki bo na strehe njihovih farm namestila protiletalske topove (recimo vsaj kalibra 20mm), s katerimi bodo potem preventivno klatili štorklje, ki bi utegnile po nesreči skozi tovarniški dimnik posrati kakšen okužen kakec, ki bi potem zanesel smrtonosni virus v prehranjevalno verigo ljubiteljev POLI-ja ali ljubiteljev podobnih lepo aranžiranih klavniških odpadkov. Saj poznaš reklamo – nori na POLI, norost je že zdavnaj postala zaželena kategorija, dober potrošnik je norec in to ti celo reklama pove v obraz.

Na koncu bodo spet korist potegnili industrijski rejci (beri superkapitalisti), ki živali redijo pod žarnicami umetne svetlobe, jih krmijo z nenaravno hrano, v natrpanih, slabo zračenih prostorih, najebali pa bodo naravni rejci, ki živali redijo v kolikor toliko za živali naravnih pogojih ob naravni krmi na prostem – po večini za lastno uporabo. Samo še čakam, da si bodo izmislili kakšno sadno gripo in bo potem dovoljeno kupovati le še neka umetno gojena, genetsko modificirana in s kemični strupi pridelana jabolka, ki jih bo EU razglasila za edina, ki so za zdravje neoporečna.

Ljudje se bojijo kurje gripe. Če se bo paranoja stopnjevala v takem tempu, bodo počasi prepovedali posest vsake perjadi oziroma ptic. Seveda pa bo vedno ostala legalna uporaba kurjih možganov. Ne, to bo celo zaželeno!

In tudi če je res, kar trdijo znanstveniki o »nevarnih virusih« in za njimi čivkajo vsi po vrsti, je to kvečjemu opozorilo, da je reja domačih živali (podobno kot v primeru norih krav) povsem napačen način pridobivanja »nujno potrebnih proteinov«. Piščanci, govedo, ovce, ribe, ipd. pač niso primerni za prehrano rastlinojedih bitij, med katere po psihičnem in biološkem ustroju nedvomno spada človek.

Divje ptice v naravi bi človek moral predvsem pustiti pri miru. Naj naravna selekcija opravi svoje. Če pa ptice že zaidejo v človekov prostor, naj poskrbi zanje – konkretno – obnemoglim in sestradanim labodom na t.i. kriznih žariščih bi morali postaviti lesene vodne ploščadi in jim zagotoviti primerno količino hrane, toliko da bi preživeli najhuje. Potem bi bilo poginov veliko manj.


>Živali kot plišaste igračke so mi še danes všeč in si včasih kakšno podarim.

Ja, živali so zate kot predmeti. To razumem. Važno, da si odgovorna. Tako kot do predmetov. Kaj narediš z darilom, ko ostari in v izložbi zagledaš mlajše, bolj prijazno in živahnejšo igračko?

>Spreminjaš smisel moje navedbe, da je človek krona stvarstva,
>kateremu je dana narava v ODGOVORNO upravljanje.

Človeku ni nič dano! Kdo mu je kaj dal? Vse kar človek hoče, si preprosto vzame in potem ponavadi uniči ali skrotoviči. Preoblikuje po svoji podobi. Počloveči. Naredi človeško. Posili s svojim humanizmom. Potem pa vse skupaj zavije v metaforo, zato da prikrije pogorišče ter vonj po krvi in pepelu naredi znosen za svoje humanistične nosnice! In se na koncu smili samemu sebi, ker je v dobri veri vse zajebal. Usodna zmota! Očiščenje - katarza. Človek – tragično bitje! Bedna pijanska patetika!

Zakaj bi človek upravljal nekaj, kar se je samo uspešno upravljajo več sto milijonov let? Človek bi moral predvsem iskati sožitje, ki temelji na minimalnih posegih v naravo. Ampak človek je na žalost predvsem ropar. Rop (prisvajanje) potem poimenuje upravljanje z viri. Za kritje in poroštva pa si vzame boga, ki si ga je seveda sam izmislil. Ropanje - upravičeno na svetopisemskih temeljih.


>Zakaj ne argumentiraš protiargumentov mojih navedb, konkretno kaj ne drži.
>O šimpanci in gorilah pa tudi nekaj vem in še nobene gorile nisem videla,
>da bi se komu kaj zlagala ali da bi kazala kakšen svet simboličnih vrednot.
>Videla pa sem jih po živalskih vrtovih, da se kar naprej porivajo in seksajo.

O gorilah in šimpanzih veš očitno predvsem to, da so kosmati, jedo banane, da skačejo po kletkah, kjer se porivajo in kar naprej seksajo. V principu veš o njih toliko, kot vedo danes meščanski otroci o kravah – npr. predvsem to, da so vijoličaste barve in da jih molzejo zaradi pridobivanja kalcija.

Gledati opice v kletkah (kamor so jih na silo v povsem nenaravno okolje zaprli ljudje, da bi potem svoje mladiče vozili na izobraževalno-zabavne ekskurzije) in se naslajati nad njihovimi »nečednostmi«, ter iz tega sklepati o njihovih »nraveh«, je tipičen primer antropocentrične perverznosti. Tatjana, a ti veš, kaj počnejo npr. človeški zaporniki, če so dalj časa zaprti! Nekateri med njimi mogoče res v zaporu predvsem sublimirajo svoj libido in pišejo kakšno revolucionarno literaturo ali poezijo, toda za mnoge velja, da se precej »poživinijo« - tudi v t.i. spolnih praksah in se potem porivajo in seksajo med sabo, običajno v odprtine, ki jih narava ni namenila za razplod (Markiz de Sade je čudovito združil oboje in dokazal, da so ljudje vendarle malenkost »razvitejši« od opic)


Na koncu pa še nekaj o argumentih, ki jih tako želiš oziroma pričakuješ:


D o k a z i :

>Laž je živali popolnoma tuja. Te je zmožen samo človek.

http://www.abc.net.au/science/features/liars/default.htm

Primerov laganja kot oblike preživetvene strategije je v naravi mnogo. Višji primati pa lažejo na zelo podoben način, kot lažejo ljudje. Zgornji primer (link) kaže ravno to. V nadaljevanju je še več takšnih primerov.

>Žival nima svojega simboličnega sveta, žival ni zmožna ustvarjati prihodnosti. To je dano samo človeku.

Najprej so govorili, da se človek razlikuje od živali, ker zna uporabljati orodje. Opazovanje šimpanzov (Goodall) je jasno pokazalo, da so sposobni ne samo uporabljati orodje (npr. palice za bezanje termitov), marveč znajo takšne palice tudi sami izdelovati. Nato so še videli in uporabljajo celo vrsto drugih orodij. Opice kapucinke lahko oblikujejo delce kosti s kamenjem, preden jih uporabijo kot bezala ali kot orodja za rezanje.

Naslednji predsodek o živalih je, da ne znajo govoriti. Govoriti res mogoče ne znajo (ker nimajo razvitih glasilk) – vendar to ne pomeni, da niso sposobne govora. Dva ameriška znanstvenika sta nedoraslo šimpazko z imenom Wasshoe vzgajala oziroma učila podobno kot gluhonemega otroka in ga naučila uporabljati zelo veliko znakov. Washoe so posneli na filmski trak, ko je, uporabljajoč znakovni jezik, govorila sama s seboj, ko ni bilo nikogar v bližini. Tudi gorile in orangutani so se naučili znakovnega jezika. Besednjak gorile Koko obsega prek TISOČ besed, razume pa še veliko večje število besed pogovorne angleščine. Orangutan z imenom Chantek se je z znaki celo lagal. Ukradel je na primer radirko, jo stlačil v usta in nakazal »hrana – jesti«, kakor da jo je pojedel. V resnici jo je obdržal v ustih. Radirko so kasneje našli v njegovi v njegovi spalnici na mestu, kjer je skrival razne reči.


>Človek je bolj nevaren kot žival, kakor hitro trči njegov nagon ob
>svet simbolov, človek ima svoje izkustvo odprto v nedogled.
>Žival ne ve da bo umrla, človek to ve.

Živali zelo dobro vedo ali čutijo, kdaj se jim bliža smrt. Primati še posebej – glej nadaljevanje…

>Človek se je iz spečega razuma dvignil do najvišjih oblik svoje samozavesti,
>medtem ko je žival ostala na svoji biološki stopnji razvitosti,
>le da se pari in zagotavlja razvoj vrste.

Človek se je res dvignil do najvišjih oblik svoje zavesti, vendar to ne pomeni, da določenih oblik zavesti ni sposobna tudi žival. Obstajajo primeri ljudi, za katere bi težko rekli, da so že po definiciji osebe, ker se na primer ne zavedajo samega sebe ali pa sploh samo vegetirajo (možganska smrt, anencefalija, kortikalna smrt, trajno vegetativno stanje).

Obstajajo pa živali, ki kažejo vse značilnosti osebe in celo samozavesti, kar lepo kaže sledeč opis gorile Koko:

»Sporazumeva se z znakovnim jezikom in uporablja besedišče z več kot tisoč besedami. Razume govorjeno angleščino ter pogosto opravlja »dvojezične« pogovore, tako da znaki odgovarja na vprašanja, zastavljena v angleščini. Uči se črk abecede in lahko prebere nekatere tiskane besede, vključno s svojim imenom. Pri opravljanju Standford-Binetovega inteligenčnega testa je dosegla rezultate med 85 in 95.
Kaže JASNO IZRAŽENO ZAVEDANJE O SEBI! Kadar se znajde pred ogledalom, si da precej opraviti sama s sabo, si na primer čisti zobe in spreminja obrazno mimiko. Uporablja ustrezen jezik, ki jo opisuje. Kadar stori kaj narobe, laže, da bi se izognila posledicam lastnih dejanj in pričakuje reakcije drugih na svoja dejanja. Igra se razne domišljijske igre, kadar je sama ali kadar je z drugimi. Riše in slika. Spominja se in lahko govori o preteklih dogodkih iz svojega življenja. Ustrezno uporablja in razume besede, ki opredeljuje časovne razlike, kakor »prej«, »potem«, »kasneje«,«včeraj«.
Smeje se svojim šalam in šalam drugih. Kadar je prizadeta ali se čuti zapuščeno, joka, kakdar je jezna ali prestrašena, kriči. Govori o svojih občutkih in pri tem uporablja besede »srečna, žalostna, prestrašena, uživa,pohlepna, razočarana, naredi« in kar pogosto »rada«. Žaluje za tistimi, ki jih je izgubila, na primer za najljubšo mačko, ki je poginila, ali prijateljem, ki je odšel. Lahko govori o tem, kaj se zgodi ob smrti. Postane nemirna in ji je neprijetno, kadar jo prosiš, naj govori o svoji smrti ali o smrti prijateljev. Do mladih mačk in drugih mladih živali kaže čudovito milino. Izrazila je celo nagnjenje do nekaterih, ki jih je videla samo na slikah« (VIR: Patterson in Gordon, »The case for the Personhood of Gorillas«, v The Great Ape Project, str. 58-59)


Jane Goodall, ki je večji del svojega življenja porabila za opazovanje šimpanzov na prostem območju Gombe v Tanzaniji (ne na kakem kratkem izletu v živalskem vrtu), je zapisala:

»Tisti, ki smo delali skupaj s šimpanzi v daljših časovnih obdobjih, bomo brez oklevanja pritrdili, da šimpanzi kažejo podobna čustva kakor ljudje, včasih verjetno celo povsem enaka tistim, ki jih imenujemo veselje, žalost, strah, obup in druge… Lahko načrtujejo bližnjo prihodnost … Nedvomno imajo neko predstavo o sebi. »(VIR: Jane Goodall, »Chimpanzees – Bridging the Gaps, The Great Ape Project, str 13-14.)

Menim, da zgornji opisi jasno kažejo na to, kako napačna je tvoja percepcija živali. To, da se žival le pari in zagotavlja razvoj vrste je seveda čisti nonsens. Življenje primatov in tudi drugih vrst jasno dokazuje, da se živali lahko tudi igrajo, delajo, lovijo, razvijajo socialne odnose, se žrtvujejo, sočustvujejo, čutijo empatijo do pripadnikov iste vrste in celo do pripadnikov druge vrste ipd., kar je neskončno več kot samo t.i. parjenje. Empatijo, zvestobo in žrtvovanje v presežku premorejo celo hišni ljubljenčki, s katerimi se obdaruješ, razen če morda tudi o njih ne misliš, da se le parijo za zagotavljanje razvoja vrste – v tem primeru se lahko resno vprašam, s kakšnimi perverznimi nameni jih uporabljaš.

Pesnik Henry Longfellow je zapisal:

Vsako človeško srce je človeško.

Peter Singer komentira: »Naj bo še tako dlakocepsko popravljati pesem, se kaže etična pomembnost prav v razlikovanju dvojnega smisla tega verza: ni vsako človeško srce človeško in nekatera srca, ki niso človeška, so človeška. Srce anencefaličnega dojenčka Valentine je bilo srce pripadnika človeške vrste Homo Sapiens, toda ne glede na to, kako dolgo bi Valentina živela, njeno srce ne bi bilo nič hitreje, če bi v sobo stopila njena mati. Valentina namreč nikdar ne bi mogla občutiti ljubezni ali vsaj zanimanja za kogar koli. Na drugi strani srce gorile Koko ni srce vrste Homo Sapiens, je pa srce, zmožno vezi z drugimi, zmožnost zanimanja in ljubezni. V tem drugem smislu »človeško« je srce gorile Koko bolj človeško kakor Valentinino.« (VIR: Peter Singer, Razmislimo znova o življenju in smrti«)

>Nad živalmi in rastlinami je človek kot krona stvarstva,
>dane so mu v odgovorno upravljanje, nad človekom je Bog.

Temu ti praviš dokaz. Svetopisemske pravljice pač niso dokazi. Nad človekom ni Boga (kvečjemu je Bog v vsakem človeku ali celo živali in rastlini), tako kot človek ni nad živalmi – gre za povsem umišljeno – antropocentrično hierarhijo, ki temelji na nerazumevanju in neznanju – torej prav na odsotnosti tistih atributov, s katerimi se naduti človek najbolj postavlja.

p.s.:

V Genezi piše »Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« (VIR: Sveto pismo)

Tudi če odmislimo antropocentrično nadutost tega umotvora, ki ga nekateri jemljejo za verodostojen arheološko-zgodovinski priročnik (dokaz par exellance), ne moremo mimo tega, da je Bog postavil rodovitnost in množenje na prvo mesto. Skratka najprej *censored*, potem šele gospostvo in vse ostalo, kar naj bi nas ločilo od živali. Bog je človeka menda ustvaril po svoji podobi, ne vem pa, kako se to izide pri spolnih organih. Recimo, da je bil vsemogočni neke vrste hermafrodit. Kakorkoli že, Bog je zaukazal najprej *censored* (parjenje) in potem šele vse ostalo. Kako človeško in ŽIVALSKO hkrati!


Lep pozdrav
Marko

[ Odgovori na to | # ]