Terjatev takojšnje priprave ustrezne zakonodaje s področja smradu ter škodljivih in rakotvornih izpustov v ozračje.

Alpe Adria Green, odnosno njen predsednik je 23.04.2012 po sestanku med ministrstvom za Kmetijstvo in Okolje ter NVO, predal ministru g. Francu Bogoviču predloge in zahteve AAG, istočasno pa so bile te posredovane na njegov e-naslov posredovane iz e- naslova alpeadriagreen@gmail.com.

V gradivu, katerega smo predali v roke g. Ministru in poslali, kot prilogi po e-pošti, sta tudi: ZADEVA: UREDBA O EMISIJI VONJA – ZAHTEVA, podpisana s strani AAG po pobudi Civilne iniciative Pirniče in z podporo Novih idej za geografski razvoj območja Ilirske Bistrice, Civilne iniciative za varstvo okolja Planinska vas, Civilne pobude Vodni krog (Postojna), Civilne iniciative Škofja Loka ter Okoljskega gibanja PROTEUS iz Bele krajine ter dopis AAG na MKO o ureditvi zakonodaje na področju izpustov plinskih motorjev iz bioelektraren in soproizvodenj toplote in elektrike na fosilne energente, ter primernosti subvencioniranja in sofinanciranja države z zahtevkom za takojšnjo splošno diferenciacijo okoljsko sprejemljivih in tehnološko naprednih tehnologij skozi ustrezne spodbude, oziroma zmanjšanje spodbud za neprimerne tehnologije ter uskladitev Slovenske zakonodaje emisij škodljivih plinov z Evropsko.

Na sedežu AAG od 23.04.2012 do danes nismo sprejeli ne potrdila, da so našo pošto sprejeli in ne odgovora s strani ministrstva, da bodo zadevi preučili ali ustrezno ukrepali. Pripravljen predlog zakona o smradu je že leta ležal na MOP, sedaj nekje na Ministrstvu za Kmetijstvo in Okolje, zakaj lahko samo doumevamo. Verjetno z vzrokom, ker bi morali zapreti ali sanirati veliko bioelektraren in kmetijskih obratov, kar pa verjetno sedanjemu ministrstvu, ki vključuje kmetijstvo in okolje ni v interesu.

Enako domnevo vidimo pri ureditvi zakonodaje tehnologije na področju soproizvodnje toplote in elektrike in primernosti subvencioniranja in sofinanciranja teh motorjev, ker bi ministrstvo priznalo, da je financiralo zdravju in okolju škodljivo tehnologijo, ki bo tako vsaj še deset let ogrožala prebivalce, otroke, bolnike z rakotvorno substanco Formaldehida iz plinskih motorjev.

Slovenska praksa postavitve plinskih motorjev z rakotvorno emisijo genetskega strupa in pri tem celo uporaba evropskih sredstev za financiranje takšnih soproizvodenj skozi program energetske sanacije bolnišnic, sofinanciranje vrtcev, šol, postavitev takšnih rakotvornih emitentov neposredno v urbane sredine je naravnost v posmeh evropski zavezi EHAP, WHO-EU Ministerske deklaracije, CEHAPE in WHO-Pharma obvezi, katere sopodpisnica je tudi Slovenija.

Samo tako lahko pride do sprevržene argumentacije Splošne bolnišnice Celje, kjer neki ponudnik na javnem razpisu kandidira s soproizvodno BAT tehnologijo brez škodljivih emisij a ga izločijo zaradi »Neprimerne soproizvodne tehnologije«, ker ni ponudil razpisanega plinskega batnega motorja, pa čeprav je ponudba razpisno skladna in bistveno presega BAT standarde (najboljša možna tehnologija). Sramotni primer je sedaj zrel obravnave pred evropsko komisijo in na globalnem nivoju ! Krivec za takšno stanje pa so napačno postavljene prioritete slovenske zakonodaje oziroma njena popolna zaostalost.

Sedanja zakonodaja v ničemer ne sledi varnostnim smernicam in neposredno ogroža zdravje in življenje prebivalstva, ter direktno krši obstoječe slovenske zaveze za posebno varstvo ranljivih skupin, kot tudi zaščito zdravja in okolja otrok, niti sledi ECHA CLP pravilom risk managementa za nevarne snovi in njihovega medsebojnega delovanja in učinkov na človeka. Še pri izvajanju EU Uredbe Zelenega javnega naročanja smo iz slovenske verzije namerno izpustili točko 15. Kogeneracije (soproizvodnje) – v prilogi, ki bi lahko takoj korigirala napačno zakonodajo, kot je to primer v Nemčiji in drugih EU članicah. Zakaj, saj ne proizvaja Slovenija niti vijaka za plinske motorje ??

Od Vlade RS pričakujemo, da bo ureditev in sprejetje zakonodaje iz teh področjih obravnavala prednostno ter jih v razumnem roku pol leta poslala v potrditev državnemu zboru !

Predsednik Alpe Adria Green:
Vojko Bernard

Poslano:
1) Vladi Rs
2) Predsedniku državnega zbora
3) Varuhinji človeških pravic
4) Medijem


Ministrstvo za kmetijstvo in okolje Republike Slovenije
Dunajska 22
1000 Ljubljana

V AAG zelo pozdravljamo Vaša prizadevanja za trajnostni razvoj in zeleno javno naročanje. Razumemo, da orjete ledino in ste veliko tega že postorili, navkljub določenim nasprotnim parcijalnim interesom in lobističnim pritiskom, pa vendarle bi bilo potrebno najprej poskrbeti za akutne probleme, kjer ni absolutno nobene potrebe po zaščiti slovenske industrije, potrebna pa je dejansko takojšnja skrb za prebivalstvo in okolje.

Na žalost iz neznanega razloga do danes še niste implementirali nujno potrebne EU smernice zelenega javnega naročanja, to je točke 15.Soproizvodnja (Kogeneracija).

Zaradi naše okoljsko popolno neprimerne metodologije soproizvodnje, ta namreč v ničemer ne predstavlja okoljskega še manj pa zdravstvenega aspekta, se nam dogaja, da na stotine manjših ali večjih kogeneratorjev ne podlega niti trenutnim že zastarelim predpisom, oziroma okoljsko neosveščeni oziroma brezvestni projektanti in kupci v praksi sploh niso z ničemer omejeni pri izbiri okoljsko neprimernih rešitev in za zdravje nevarnih rešitev.

Tako je možno sredi bolnišnic, šol, vrtcev postaviti tudi najcenejši kogeneratorski blok, kateri v Nemčiji na razpisu sploh sodelovati ne sme. Posledično pa so bolniki, šolarji, otroci v vrtcih izpostavljeni vsaj tristokrat večjim koncentracijam formaldehida, kot jo predstavlja varna meja, to je 0,12 miligrama na kubični meter zraka. Ta meja je sicer že uveljavljena v lanskoletnih direktivah za barve, lake, pohištvo, gradbene materijale.

Takšno stanje je popolnoma nedopustno in zahteva takojšnje ukrepanje in urgentno implementacijo ustrezne smernice za javna naročila. 

Vsak dan kasnitve pomeni neposredno škodo izpostavljenemu prebivalstvu z rakotvornim in gensko nevarnim formaldehidom, ter okoljsko neprimerno tehnologijo z emisijami dušikovih oksidov, prašnih delcev in neznansko velikimi količinami odpadnega strojnega olja.

Zahtevamo takojšnjo uvrstitev omenjene 15. točke v slovenske smernice zelenega naročanja v obliki dobesednega prepisa kriterija "Emission requirements" nemške smernice zelenih javnih naročil, objavljene na spletni strani Zvezne Nemške Okoljske Agencije (BUA) ki je v veljavi že leto dni in priložena temu dopisu.

http://www.umweltbundesamt.de/produkte-e/beschaffung/doks/gas-fired_cogeneration_unit.pdf

Prosim obveščajte nas o poteku tega urgentnega postopka.

Slovenski ljudje in narava niso nič manj vredni od nemških.

Za prihodnost naših otrok!


Spoštovani!

V Alpe Adria Green se ne strinjamo z trenutno politiko subvincioniranja in sofinanciranja kogeneracij ter sprenevedanjem države o neškodljivosti le teh, češ da je to okoljska tehnologija.

Trenutno se črpajo sredstva iz različnih skladov, tudi iz evropskih kohezijskih skladov za namene energetskih sanacij bolnišnic, šol, domov ostarelih, vrtcev itd.. upravičeni so tisti kandidati, ki dokažejo ustrezne energetske prihranke ali drugače sanirajo obstoječe stanje in v pravilu integrirajo tudi kogeneracijo ali trigeneracijo (soproizvodnjo) z plinskim motorjem.

Do tu vse lepo in prav, toda zelo nenavadno, da se še vedno razmišlja o okoljsko zastarelih tudi iz zdravstvenega vidika popolno neprimernih sistemih, nevarnih za svojo okolico. Glede na bogate izkušnje Evrope z kogeneracijskimi plinskimi motorji bi pričakovali vsaj malo evropske širine in aktivnejše spremljanje znanstvenih spoznanj a realnost kaže popolnoma drugačno sliko.

Večina slovenskih bolnišnic na primer kandidira za sredstva Evropskih kohezijskih skladov, vendar si je težko predstavljati, da bo npr. Nemčija razumela kako zapravljamo evropska sredstva za okoljsko sporno tehnologijo vgrajeno neosredno v občutljivo okolje naših bolnišnic. Močno dvomimo da se bodo pacijenti ob obisku bolnišnice radi izpostavili tudi do tristokrat preseženi mejni količini rakotvornega Formaldehida, namesto da pridejo v hram zdravja.

Plinski kogeneratorski motorji emitirajo ob najoptimalnejših pogojih obratovanja poleg velikih količin dušikovih oksidov (postajajo evropski prioritetni problem), prašnih delcev (naša stalnica), nezgorenega goriva in drugih škodljivih substanc, tudi med 35 do 200 miligramov rakotvornega in gensko nevarnega Formaldehida na vsak kubični meter dimnih plinov.

Ob enem samem megawatnem kogeneratorju, to je okoli 5.000 kubičnih metrov dimnih plinov na uro, proizvedete  tako tudi nekaj sto kilogramov in več Formaldehida. To pomeni da presegajo slovenske inštalacije nekaj stokrat dovoljeno mejo in to sredi bolnišnic in otroških vrtcev ! Poleg visokih stroškov vzdrževanja, proizvede takšen kogenerator tudi na tisoče litrov odpadnega strojnega olja, potrebnega odstranjevati vsakih nekaj mesecev.

Leta 2005 so bile objavljene raziskave svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in Nemškega zveznega inštituta za ocenjevanje rizikov, ki sta določila tako imenovano “varno” mejo za količino Formaldehida, to je 0,12 miligrama na kubični meter zraka.

Predstavljajte si da velja za Kemiplas kot industrijski obrat, maksimalno dovoljena emisija 20 miligramov Formaldehida na kubični meter zraka! To pomeni, da postavljamo takšne rakotvorne emitente dobesedno v bolnišnice, mestna jedra, šole, vrtce in še kam !  Ali bi si želeli takšne dimne pline mogoče speljati neposredno v vašo dnevno sobo, spalnico ??

Veliki plinski motorji se v Sloveniji uporabjajo tudi pri vseh Bioplinarnah. Energetsko izkoriščene substrate iz bioplinarn odlagajo brez predhodne obdelave direktno na polja. Operaterji bioplinarn  zavajajo lastnike kmetijskih zemljišč, da je ta odpadek izredno čisto gnojilo, v resnici pa vsebuje polno težkih kovin in drugih biološko nevarnih mikroorganizmov in bakterij, ki mimogrede odtekajo z dežjem v podtalnico ! Medtem poteka v Nemčiji obsežna vladna raziskava sprejemljivosti takšnega odpadka kot gnojilo.

Raziskava se sicer končuje drugo leto, pa vendar je že danes znano, da so takšni substrati kot gnojilo močno sporni in lahko zelo nevarni. V Sloveniji smo tudi čedalje pogosteje priča izpustov tekoče frakcije bioplinarn v podtalnico. Zadnji primer takega onesnaževanja podtalnice na vodovarstvenem območju se je zgodil na področju od Postojne do Ilirske Bistrice. Torej ni v takšni tehnologiji dejansko nič okoljskega, temveč gre izključno za ekonomski efekt, ki se "splača" zaradi spodbud ob zanemarjanju zdravja prebivalstva in okolja.

Že desetletja so nam vrabci čivkali o azbestu, pa o ozonu, prašnih delcih, prihajajo dušikovi oksidi, pa se je po končno kaj premaknilo, potem ko so v tujini že zdavnaj sanirali zatečeno stanje? Ali nam je potrebno sploh dopustiti, da pride do "zatečenega" stanja, ko je že danes jasno, da gre za problem ki postaja neobvladljiv, kogeneracije z plinskimi motorji se množijo kot gobe po dežju, ravno tako bioplinarne. Bomo tudi v teh primerih podali prehodna obdobja za izboljšanje stanja, ko tega dejansko sploh ni mogoče izboljšati drugače, kot ugasniti motorje, medtem pa nam bodo prebivalci „pocrkali“ ?

Kje ob takšni slovenski pogoltnosti najdemo kanček varne in okoljske usmeritve. Večina resornih podsekretarjev pozna problem a "nikome ništa". Pri tem pa nimamo nobene potrebe ščitenja slovenske industrije, kajti nič od kogeneratorjev se pri nas ne proizvaja. Skratka postali smo odlagališče tehnike namenjene za tretje dežele z nizkimi življenskimi in okoljskimi standardi, poleg tega pa plačujemo takšne tehnologije iz naših lastnih žepov skozi subvencije !

Ali so slovenska življenja manj vredna kot nemška ?
V slovenski metodologiji kogeneracije ali bioplinarn ni popolnoma nič, kar bi lahko imenovali ekološko, še manj pa varno, pa vendarle je osnova evropskih smernic le okoljska, zmanjševanje izpustov skozi princip sočasne proizvodnje toplote in elektrike pri uporabniku in s tem zmanjševanje okoljskega obremenjevanja, zaradi česar je ta sploh tudi bila priklicana k življenju.

A o podobnih standardih, kot so razvidni iz nemške zakonodaje, naš Center za energetsko učinkovitost pri Institutu Jožef Stefan, ta je namreč razvil metodologijo spodbud za takšne sisteme, niti sanja ne, na ja, saj se tudi ne imenuje ekološki ali zdravstveni ampak samo učinkovit. Pri čem pa? Pa vendarle obstojajo tehnologije, ki združujejo vse a slovenski metodologiji je vseeno ali uporabite najcenejši kitajski stroj in takoj izdahnete, ali pa vam bo z ustrezno BAT tehnologijo skladno z potrebami naslednjih desetletij uspelo dočakati penzijo.

Quo Vadis Slovenija ???

Zahtevamo takojšnjo splošno diferencijacijo okoljsko sprejemljivih in tehnološko naprednih tehnologij skozi ustrezne spodbude, oziroma zmanjšanje spodbud za zastarele tehnologije, ki ne izpolnjujejo minimalnega emisijskega standarda za Formaldehid, to je 20 miligramov na kubični meter dimnih plinov – velja že danes na Danskem.

Ta meja velja za industrijske obrate in absolutno nobene razumne razlage ni, zakaj ne bi veljala tudi za vse kogeneratorje, bioplinarne, itd. če so minimalno 1.000 metrov oddaljeni od najbližje naselbine. Tako bi jasno nakazali, da se morajo investitorji tudi okoljsko in trajnostno odgovorno obnašati ! Sam princip diferencijalnega spodbujanja naprednih in okoljskih tehnologij je definiran v nemški zakonodaji EEG2009, tudi že tretje leto v veljavi.

Ustrezno diferencijacijo je potrebno takoj prenesti v slovensko metodologijo spodbud.
Tako prihranimo veliko sredstev namenjenih danes za spodbude spornih tehnologij, omogočimo napredku svoboden razvoj in obvarujemo prebivalstvo rakotvornega in gensko nevarnega formaldehida. Vse to brez dodatnih stroškov za proračun !!

ZA PRIHODNOST NAŠIH OTROK!


ZADEVA: UREDBA O EMISIJI VONJA – ZAHTEVA 

Zaradi neljubih dogodkov, ki se pojavljajo na več območjih naše države, spodaj podpisani pobudniki zahtevamo, da Vlada RS čim prej, oziroma prioritetno obravnava in sprejme Uredbo o emisiji vonja.

O B R A Z L O Ž I T E V

Omenjena Uredba je bila prvič omenjena na februarski seji DZ leta 2009, ko je poslanka Eva IRGL  izpostavila vsebino pisma občanov nekega kraja, v katerem so se pritoževali zaradi smradu.  Takrat pristojni minister za okolje in prostor Karel ERJAVEC je prisotne v zvezi  Uredbo seznanil, da  je v pripravi na Ministrstvu za okolje in prostor, sprejem le-te pa  načrtovan v prvi polovici  leta (2009).

Pojasnil je, da bo Uredba urejala emisije snovi z vonjem v okolju, določala pa bo pogoje in ukrepe, ki jih je potrebno upoštevati pri načrtovanju, gradnji in obratovanju novih objektov in naprav. Za obstoječe naprave in objekte, ki bodo skladno z novo uredbo povzročali čezmerno obremenitev z emisijami vonjev v zrak, bodo veljale prehodne določbe, v katerih se bodo morali povzročitelji čezmerne obremenitve prilagoditi določilom  te Uredbe.

Uredba o emisiji vonja je bila dejansko v tem letu sestavljena, vendar na žalost in škodo mnogih državljanov RS, do danes ni bila sprejeta. Dne 11.11.2009 je bil osnutek Uredbe predstavljen na Kmetijsko gozdarski  zbornici. Ker so prisotni menili, da se  Uredba ne ujema z Zakonom o kmetijstvu, je bila ustanovljena delovna skupina, ki očitno ni naredila nič.  Piše se že leto 2012.

Kdo so, poleg omenjenih, akterji, ki so preprečili sprejetje Uredbe? Takšno ravnanje pristojnih je nesprejemljivo, neodgovorno in škodljivo.

Tudi zaradi nesprejetja te Uredbe smo tako priča zgodbam:

• Asfaltna baza Planinska vas
• Bioplinarna Motvarjevci
• Bioplinarna Ilirska Bistrica
• Bioplinarna Zgornje Pirniče
• Lafarge, Trbovlje
• Cinkarna Celje
• Tiskarna Bežigrad
• Ihan
• Koto Zalog
• Papir servis Ljubljana – Bežigrad
• Itd.

• Civilna iniciativa Pirniče
• Nove ideje za geografski razvoj območja Ilirske Bistrice
• Civilna iniciativa za varstvo okolja Planinska vas
• Civilna pobuda Vodni krog (Postojna)
• Civilna iniciativa Škofja Loka
• Okoljsko gibanje PROTEUS, Bela krajina