Komu naložiti breme svoje prisotnosti,
je vprašanje, ki me pogosto tare.
Med razmišljanjem, kaj sem in kaj nisem,
se znajdem v začaranem krogu.
Nikogar več ne moledujem,
naj me prenaša,
odgovarjam le še takrat,
če me kdo kaj vpraša.
Svojo nedejavnost
opravičujem z verzi,
ki so pletivo,
s katerim se nekaj časa zamotim,
preostanek časa pa se izteče v razmišljanje…

Danijela Premzl