Prvi gozdni vrt, ki je dosegel svetovno slavo, je bil raj. Zgodba se je za nekatere prebivalce sicer končala z izgonom, vendar to ne sme vreči slabe luči na tiste, ki so ostali. Sledili so še drugi poskusi. Najodmevnejši so bili Babilonski viseči vrtovi.

Teksti in slike sodobnikov in številnih poznejših opisovalcev nam prikazujejo orjaško spiralno gredico s prepletom sadovnjakov, vrtov, vodnih površin, teras in ostalih elementov kulturne krajine, izmed katerih so vsi še vedno del številnih vrtov.

Sam izraz gozdni vrt pa je v splošno rabo prišel mnogo pozneje, preko Roberta A de J Harta. Ta je na svoji sicer majhni kmetiji v Shropshiru ustvaril vzorčni gozdni vrt. Pri tem se je naslonil na številne zglede, ki so se pod vplivom tradicije ohranili na vseh celinah, ki niso prekrite z ledom.

Njegov vpliv pa je v permakulturnih krogih povzročil pravo eksplozijo posnemovalcev, ki so gozdne vrtov trdno zasidrali v sedanjost. Kaj je bilo torej tisto, kar je Robert naredil – bog, graditelji Babilonskih visečih vrtov in vseh poznejših zgledov pa ne? Mislim, da so to bila to navodila za uporabo. In ne samo navodila, ta so bila le del celostnega pristopa, ki zajema vse od raziskave zgodovine gozdnih vrtov, raziskovanja ustreznih rastlinskih vrst, preko skrbnega načrtovanja, do same saditve, let preizkušanja in popularizacijo. Toda najprej: zakaj?

Gozdni vrt je sonaraven način vrtnarjenja, oziroma sadjarstva, hm, kako bi temu rekli, mogoče sadjarjenje. Vsekakor vključuje še elemente gozdarstva in krajinske arhitekture. Vendar je osnovni namen vsekakor pridelava hrane. Seveda je tu velik vpliv na mikroklimo, ki vam spomladi in jeseni rastno sezono podaljša do te mere, da mrtvo sezon močno skrajšate.

Po drugi strani pa si lahko omislite senco, ki vam bo olajšala tudi najbolj vroče poletne dneve. Patrick Whitefield, možakar, ki je po Robertovi smrti prevzel sadjarjenje v Robertovem gozdnem vrtu, navaja še številne manj očitne koristi, kot sta recimo lepota ali prostor za igrišče. Kot najbolj nenavadna razloga za sadjarjenje pa bi tu omenil lahkost bivanja in možnost življenja kot del ekosistema.

Zavest o tem, da ste del ekosistema je izreden učni pripomoček Ta vam ozavesti dejstvo, da smo kot del ekosistema preživeli 999,9 promil časa obstoja človeške vrste, omogoči pa razumeti tudi pojem lahkost bivanja. Ta je za Slovence, ki smo načeloma nagnjeni k pridnosti, trd oreh. Vendar ni povsod tako, pa tudi ne vedno. Kot primer bi navedel sproščujoč občutek, ki ga imam, ko že pred zajtrkom naberem dovolj hrane za cel dan.

Ko veste zakaj, je čas, da se posvetite vprašanju »kako«. Več ko je vpletenih, bolj pomemben je načrt, vendar bi to preskočil in se posvetil osnovni značilnosti gozdnega vrta. Večslojnosti. Dimenzija višine je nekaj, kar težje dojemamo. Pri tem imajo rahlo prednost arhitekti, načeloma pa je potrebno najprej ozavestiti dejstvo, da se večina kmetijstva odvija v enem sloju. Največjo nazornost je možno prikazati na polju pšenice. To je en sloj.

Vendar lahko na vsaki površini v fazo rodnosti razvijemo več slojev. Senožetni sadovnjaki so na primer tradicionalen primer večslojnosti. V zgornjem sloju imamo sloj drevesnih krošenj. Če smo, na primer, posadili ali podedovali sadovnjak, ki ima posajene tako visoke tepke, kot češnje in orehe, potem le ti tvorijo najvišji soj. Običajne hruške, visokodebelne jablane in višnje tvorijo drugi, nekoliko nižji sloj. Visoki grmi kot so leska in nizka drevesa, kot so slive, tvorijo tretjega.

Nizki grmi, predvsem raznorazno jagodičje, pa tudi visoka zelišča, tvorijo četrtega. Osnovni peti sloj tvorijo zelnate rastline, torej najrazličnejše solate ali zelišča, oziroma majhni grmički kot so borovnice. V naslednjem, šestem sloju, ki ga sicer vsi poznamo, vendar je očem skrit, saj se nahaja v podzemlju, pridelujemo krompir, topinambur ali korenje. Iz naštetih primerov lahko vidimo, da se nekatere rastline višinsko lahko raztezajo tudi preko več slojev – in to je osnovna značilnost sedmega sloja, plezalk.

V vsakem izmed teh slojev boste pridelali manj, kot če bi gojili le enega. Vseh sedem pa vam bo prineslo večji in pa predvsem bolj raznolik pridelek. In predvsem raznolikost je tista, za katero se splača potruditi, saj vas bo s pridelki oskrbela preko celega leta. In to ne samo s hrano, temveč tudi z zavetjem, estetskimi in študijskimi užitki, rekreacijskimi površinami, skratka koristmi, ki smo jih že omenili. Tu boste pridelali tudi krmne rastline, gorivo, zdravilne rastline, les in še marsikaj, za kar vam bo domišljija prišepnila: »Zakaj pa ne«.

Če bi želeli izvedeti, kako to izgleda narejeno?