To je naslov kampanje svetovne akcije proti revščini (Global Call To Action Against Poverty- GCAP), ki združuje milijone ljudi po vsem svetu v boju zoper revščino. Akcija se je začela v lanskem letu, cilj pa je uresničevanje Milenijskih razvojnih ciljev OZN za zmanjšanje in postopno odpravo revščine. Najbolj znamenit dogodek v lanskem letu v okviru akcije so bili koncerti Live 8 ter milijonski poohod na Glenagles v organizaciji Boba Geldofa, kot oblika pritiska na voditelje G8 pred njihovem zasedanju na Škotskem. V lanskem letu smo se ji pridružili tudi v Sloveniji, z 2.julijem.

Akcija je dosegla prve rezultate - odpis dolgov 18 najrevnejšim državam ter obljubo o večji humanitarno-razvojni pomoči. Konkretni primer je npr. odpis dolgov Zambiji, ki je namesto plačevanja dolga z zelo visokimi obrestmi prvič omogočila brezplačno šolstvo, kar so občutile predvsem deklice, kajti prej so družine šolanje plačevale predvsem dečkom.

Na področju pravične trgovine na žalost ni nobenega napredka, ker razviti svet favorizira svobodno trgovino na račun pravične trgovine, kar pomeni dotok subvencioniranih živilskih izdelkov bogatih držav na trge revnih držav, ki jim s tem uničujejo že tako borno kmetijstvo in s tem možnost preživetja, obenem pa zapora trga pred njihovimi izdelki. Velik problem je tudi GMO hrana in semena, ki uničujejo avtohtone domače prehrambene kulture po celem svetu.

Pred kratkim je Bob Geldof na Sky Channel v ostrem govoru obljubil nadaljevanje akcije ter pritisk na vlade, da obljube za zmanjšanje revščine izpolnijo. Kot poznam Geldofa, ki je brez dlake na jeziku, bo šel zopet v akcijo. Znani pevec Will Smith je napisal, da večjo akcijo pripravljajo tudi v ZDA.

Ena izmed oblik je tudi 0,7% BDP vsake države, ki bi bil namenjen za razvojno pomoč za odpravo revščine. Na žalost je na svetu samo pet ozaveščenih držav in vlad, ki so do sedaj obljubo izpolnile. V nekaterih državah kot so npr. ZDA in Singapur , poteka kampanja , da bi ta odstotek povečali na 1% BDP posamezne države.

Tudi Slovenijo čaka še veliko dela na tem področju, saj je trenutna pomoč izjemno nizkih 0,1% BDP in še to gre večina pomoči za področje bivše Jugoslavije, tako da bo izgleda moralo preteči precej let, preden bomo tudi v Sloveniji namenili 0,7% BDP v to smer. Slovenija bi morala nameniti skoraj 250 milijonov USD za razvojno pomoč, da bi dosegla odstotek 0,7%.

Zaradi nepripravljenosti vlad in finančnih inštitucij bogatih držav bo še naprej umiralo na desetine milijonov ljudi zaradi lakote in bolezni, ki bi bili lahko rešeni. V resnici svet ni bil nikoli tako bogat in razlike nikoli tako velike kot sedaj. Zdaj si pa predstavljajte vse aktiviste v državah v razvoju (misijonarje, socialne delavce, prostovoljce in druge), kako težko jim je na terenu, ko pomoči enostavno ni dovolj za vse potrebe. Nepravične razmere in negativnost sedanjega sistema je okrcal tudi znani misijonar Pedro Opeka v svoji knjigi Bojevnik upanja. Zato je bila Predsednikova pobuda v zvezi za Darfur izjemno dejanje ozaveščanja ljudi v Sloveniji, da obstaja tudi svet zunaj EU in Nata. In zato je treba z akcijo pomoči prizadetim ljudem v državah v razvoju nadaljevati, ne le preko humanitarnih temveč tudi preko projektov trajnostnega razvoja.

Velikokrat se pojavlja vprašanje, kaj imamo mi opraviti z revščino v svetu in da se naj raje naredi kaj za ljudi v Sloveniji.

V resnici se da doseči oboje. Zgled za to so predvsem skandinavske države, ki dajejo največ za socialo za svoje državljane, obenem pa dajejo največ za humanitarno-razvojne projekte v svetu (npr. Švedska). Če imaš socialni čut, poskrbiš za vse in pametno postaviš prioritete. Švedska ima obenem tudi najboljši ekološki program, s katerim bodo dosegli odpravo navezanosti na fosilna goriva in jedrsko energijo do leta 2020. In ne dvomim, da jim ne bi to uspelo.

Razlog za pomoč ljudem v revnih državah je tudi ta, da smo del EU in Nata, torej pripadamo najbogatejšim in imamo s tem odgovornost tudi do drugih, manj bogatih. To je tudi zaveza vseh članic EU.

Da je Evropa postala tako bogata, se mora zahvaliti tudi izkoriščanju drugih celin v času kolonializma. Ropanje, suženjstvo ter poboji (po zgodovinarju Davidu Stannardu je bilo skozi stoletja skoraj 100 milijonov Indijancev pobitih v osvajanju Amerik, trgovina s sužnji iz Afrike je terjala okoli 30 milijonov žrtev itd) so dolg, ki ga mora razviti svet nekega dneva povrniti ostalemu svetu. V ZDA je npr.v teku proces Cobell vs. Norton, kjer indijanskim prebivalcem rezervatov dolgujejo z obrestmi preko 100 milijard USD za neizplačano izkoriščanje njihovih naravnih bogastev ter neizplačanih obveznosti Bureau of Indian Affairs (BIA), Indijanci pa bi se pogodili tudi za 27, 5 milijard USD. (www. indiantrust.com). Obenem pa so po podatkih Wikipedie ZDA največji dolžnik z vsoto dolga 8395 milijard USD, kar je več kot znašajo dolgovi držav v razvoju.

Seveda igrajo tukaj pomembno vlogo tudi številni nedemokratični režimi v državah v razvoju. Diktatorji kot npr. Mobutu iz DR Konga so svoje države opustošili v stotinah milijard USD.

Letna humanitarno-razvojna pomoč bogatih držav znese 60 milijard USD, na nezakonit način (nezakoniti transfer denarja voditeljev držav v razvoju v tujino, podkupovanje in nezakonito izkoriščanje naravnih bogastev s strani multinacijonalk, uničevanje gospodarstva) pa države v razvoju vsako leto izgubijo 500 milijard dolarjev, ki končajo v bogatih državah. Te številke so bile predstavljene na zasedanju GCAP. Po teh podatkih se lahko samo vprašamo, kdo financira koga. Bogati postajajo vedno bogatejši, revni pa vedno revnejši, če sploh preživijo.

Pa tudi v razvitem svetu revni postajajo vedno bolj revni. Delavce na zahodu odpuščajo, ker je delovna sila v državah v razvoju veliko cenejša in s tem veliko večji dobiček kapitalista, pa še na okolje in socialo se lahko požvižga. Tako izgubljajo tisti, ki tako ali tako nimajo veliko, in na zahodu in v revnih državah.

Tako lahko vidimo, da je revščina v resnici umetno povzročena . In ko se bodo ljudje enkrat tega zavedli in delovali z višjo zavestjo, bodo tudi nepravični družbeni in ekonomski sistemi v sedanjem svetu odšli na smetišče zgodovine, ker so v popolnem nasprotju s principi Jezusa in Boga, na katerega se vsi tako radi sklicujemo.

Ker se Gibanje za Pravičnost in razvoj v svojem programu zelo zavzema za socialno pravičnost, ekološko kmetijstvo in pomoč soljudem, ne dvomim, da ne bo preko svojih članov podprlo sledečih projektov trajnostnega razvoja.

V Maliju poteka akcija pogozdovanja Sahare ter ekološkega kmetijstva na območju Niafunkeja, kjer so za župana izvolili svetovno znanega glasbenika Ali Farka Toureja. Puščave vsako leto zavzamejo vedno več obdelovalnih površin, čeprav bi se dalo to preprečiti. Če jim ne bo uspelo zaustaviti puščave, jih v prihodnosti čaka lakota .

V Zambiji so se odločili za ekološki projekt v Copperbeltu. Tudi v času lakote je zambijska vlada zavrnila pomoč v GMO hrani , ker želijo razviti naravno pridelavo hrane. Pripravljajo projekt ekološke pridelave tropskega sadja, ki bi ga posušenega izvažali in tako zagotovili sredstva za preživetje tamkajšnjih ljudi.

Na Madagaskarju v Ranomeni neutrudno deluje slovenski misijonar Janez Krmelj z gradnjo ceste, mostov, porodnišnice, ambulante, opismenjevanje ter kmetijstva. Janeza Krmelja smo že podprli v okviru GCAP akcije, podprla pa ga je tudi indonezijska ekološka organizacija IDEP z ekološkimi semeni zelenjave, riža ter gnojila.

V Indoneziji organizacija IDEP organizira ekološko kmetijstvo na območju Ačeha ( Lamsujin), ki ga je opustošil strahovit cunami 2004 in terjal skoraj 200.000 žrtev in na Baliju, kamor radi hodijo številni slovenski turisti. Bali je ena izmed posebnih energetskih točk na zemlji, zato je njihov projekt še toliko pomembnejši, prebivalcem Ačeha pa poskuša zagotoviti lastno prehrano in neodvisnost od tuje humanitarne pomoči.

In nazadnje še Bolivija, ki jo je naš Predsednik obiskal. Ženska organizacija ASMUDES izvaja projekt ekološkega kmetijstva za dve lokalni indijanski skupnosti v departmaju Chuquisaca, kjer želijo ohraniti avtohtone andske prehrambene kulture ter obenem tudi njihovo tradicionalno andsko medicino.

Seveda bo v okviru akcije proti revščini izpostavljena tudi problematika revščine v Sloveniji in trajnostnega razvoja ( npr. brezposelnost, ekološko kmetijstvo in ostale oblike trajnostnega razvoja Slovenije itd), ne smemo pa obenem gledati ozko le na lastne interese. Mi in obenem svet okoli nas se bo spremenil le, če bomo delovali hkrati lokalno in globalno. Zato naj bi bilo Gibanje za pravičnost in razvoj kot gibanje ekološko, socialno in duhovno ozaveščenih ljudi tudi ustvarjeno, mar ne? V GPR sem se včlanil ravno zato, da pripomorem k delovanju GPR na lokalni ter globalni ravni

In če se v GPR zavzemamo, da bi v Sloveniji lahko jedli zdravo in kvalitetno hrano, moramo pomagati, da bodo zdravo in kvaliteto hrano jedli tudi drugod po svetu. In s tem bi naredili veliko tudi za ohranjanje narave, tako doma kot v svetu. Slovenija bi obenem preko teh projektov lahko dobila tudi nove prehrambene kulture iz teh držav. Na Primorskem bi lahko bil npr. poskusni center za ekološko kmetijstvo, kjer bi gojili na ekološki način sredozemske in eksotične kulture.

Na žalost, odkar sem se kot predstavnik Slovenije vrnil iz zasedanja mednarodne GCAP in predstavljal te projekte, ni bilo dosti zanimanja za to, kar me je presenetilo v negativnem smislu. Takšni projekti so že vrsto let običajna praksa v državah EU. Vseeno verjamem, da se bodo tudi v GPR in drugih organizacijah ( ekoloških, verskih, humanitarnih, ženskih itd) ter na vladni ravni našli ljudje, ki jih poleg razumljivih slovenskih problemov ( plinski terminali, zaščita narave, operacijske mize, itd) zanimajo tudi globalne zadeve in želja spreminjati svet na bolje preko projektov trajnostnega razvoja.

Skrajni čas je, da se končno tudi Slovenija zbudi iz apatije in konkretno sodeluje v svetovni akciji proti revščini, kot druge evropske države in da ne postanemo zaplankani in zafokusirani le na probleme doma.

Vabim vse člane GPR, ki jih ekoprojekti v Maliju, Zambiji, Madagaskarju, Indoneziji in Boliviji zanimajo in bi želeli pomagati, da mi pišejo na naslov ro.dewa@yahoo.com, kjer bodo dobili konkretne podatke o projektih ter tudi o tem, kam in kako lahko svojo pomoč posredujejo ter obenem sodelujejo pri svetovni akciji zoper revščino v letošnjem letu.

Zatorej vstanimo proti revščini, ker je v resnici nepotrebna in tudi odpravljiva!

Robin Dewa, za akcijo GCAP v Sloveniji

GSM: 051 606 847

Vir: http://www.gibanje.org