|
Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.
|
NE ZAMUDITE
Misel tedna
Prispeval/a: budabreztruda dne nedelja, 19. avgust 2012 @ 18:32 CEST
prfoksi pa tega niso preveč cenili.
Prodajanje nedoumljivih bučk
Prispeval/a: MC dne nedelja, 19. avgust 2012 @ 22:07 CEST
Če že vnaprej veš, da nečesa ne moreš pojasniti ali razložiti
na noben način, potem ne vidim razloga, da bi se razumem
človek s tem še ukvarjal. Razen morda za zabavo ali zaradi
utehe, ki jo prinaša občutek, da ima vsako "sranje" nek višji
smisel.
Skrajno bedasto pa se mi zdi neki stvari podeljevati največjo
vrednost samo zato, ker je nepojasnjena ali nerazložljiva.
Mimogrede, v praktično vseh religijah velja atribut
»skrivnosti« in »nedoumljivosti« za dodano vrednost, ki
navadne ali celo povsem gnile bučke spreminja v »mano za
bogove«.
Prodajanje nedoumljivih bučk
Prispeval/a: sialinisi dne nedelja, 19. avgust 2012 @ 23:32 CEST
Spoštovan človek izostrenega racionalnega uma bi znal stoječ na tako tankem ledu povedati več o sebi, kot bi smel.
Lep večer,
Grega P.
Misel tedna je tudi v bučkah...
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 20. avgust 2012 @ 10:50 CEST
Če že vnaprej veš, da nečesa ne moreš pojasniti ali razložiti
na noben način, potem ne vidim razloga, da bi se razumem
človek s tem še ukvarjal. Razen morda za zabavo ali zaradi
utehe, ki jo prinaša občutek, da ima vsako "sranje" nek višji
smisel.
Mirko:
Marko povsem se motiš.
Vsaj del znanosti (če že ne vsa), ki jo zagovarjaš, se ukvarja s tistim česar si na neki stopnji razvoja, nikakor ne zmore pojasniti ali razložiti.
To kar jo žene naprej je včasih res za zabavo ali uteho, ampak nikakor ne izključno zaradi tega.
Mnogo, mnogo več je v tej hoji človeka za tistim nepojmljivim, nedoumljivim…, skozi vso njegovo zgodovino.
Bojim se, da si zlahka zamešal tak pristop in te globoko vgrajene potrebe človeka in človeštva, s pristopi mnogih šarlatanov iz vzhoda in zahoda, severa in juga.
Mar še nisi opazil, da tudi sam kritiziram take pristope in lažne domišljijske svetove, bogove…?
Marko resnično je videti, da ti nikakor ne gre v glavo, da obstaja nekaj česar z razumom ne moreš zaobjeti, torej pojasniti in opisati, razložiti in definirati, zmeriti z metrom in tehtnico…in je hkrati najbolj resnično kot je le lahko.
Pravzaprav so vsi opisi le ponaredki resničnosti. Opis nikoli ni dejstvo pa če je še tako lep, natančen, pameten...
Tvoj sijajni razum ti je v vsem tem hkrati odlično orodje za razkrivanje silnih laži, a je obenem edina ovira k razkritju nečesa kar ga presega.
Ko si v zvezi s temi rečmi pojasniš vse do zadnje pikice, ne moreš biti noben vernik ali fanatik, ne živiš v prevari ali samoprevari.
Le domov si prišel.
Naj bo to za tebe še taka utopija in neresničnost, a to dejstev ne bo spremenilo.
Z vsem spoštovanjem te lepo pozdravljam.
Mirko
Misel tedna je tudi v bučkah...
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 20. avgust 2012 @ 20:20 CEST
POVSEM se motim in ti imaš torej povsem prav. Dragi Mirko,
to je trditev vredna najhujših religioznih fanatikov.
>> Vsaj del znanosti (če že ne vsa), ki jo zagovarjaš,
>> se ukvarja s tistim česar si na neki stopnji razvoja,
>> nikakor ne zmore pojasniti ali razložiti.
Znanost (ne pseudoznanost) se nikoli ne ukvarja z nečem, ZA
KAR VE (in to je bistvo, ki si ga spregledal, čeprav si ga sam
zapisal v misli), da ne bo zmogla pojasniti ali razložiti. Če za
nekaj veš, da tega nikakor ne boš mogel dokazati, je to
običajno zato, ker se tistega ne da niti ovreči. Bistvo znanosti
(ne pseudoznanosti) oziroma znanstvene metode je tudi v
tem, da se ukvarja (postavlja) le teorije in domneve, ki jih je
mogoče ovreči. Znanstvene so le tiste domneve ali teorije, ki
jih je možno preizkusiti (Popper). Preizkus pa jih ali potrdi,
ali ovrže. Če so potrjene, vanje (seveda v okviru razmer
preizkusa) ni treba več dvomiti.
>> To kar jo žene naprej je včasih res za zabavo ali uteho,
>> ampak nikakor ne izključno zaradi tega.
Obstaja tudi nekaj, čemur pravimo radovednost. Radovedni
živijo dlje in imajo v povprečju boljše možnosti za prenos
svojih genov na potomce. Velja enako za živali.
>> Mnogo, mnogo več je v tej hoji človeka za tistim
nepojmljivim,
>> nedoumljivim…, skozi vso njegovo zgodovino.
Tisto nepojmljivo, nedoumljivo…kaj bi bilo to lahko drugega
kot Sveti duh, Či, Prana, Bog, Alah, Veliki Duh..brez
koncepta, brez forme očitno ne gre. Zdi pa se mi
protislovno, da ne rečem kar licemerno, da drugim očitati
zmoto, ko uporabljajo koncepte in poimenovanja za »tisto
nepojmljivo, nedoumljivo«, samega sebe, pa vidiš izven teh
laži samo zato, ker se izogibaš uporabi poimenovanj in
konceptov.
>> Bojim se, da si zlahka zamešal tak pristop in te
>> globoko vgrajene potrebe človeka in človeštva,
>>> s pristopi mnogih šarlatanov iz vzhoda in zahoda,
>> severa in juga.
Uspeh vseh šarlatanov temelji prav na globoko vgrajenih
potrebah človeka ;)
(Vgrajene potrebe se mi zdi sicer nekoliko napačen izraz, ker
ni bilo nikogar, ki bi nam te potrebe vgradil.)
>> Mar še nisi opazil, da tudi sam kritiziram take pristope in
>> lažne domišljijske svetove, bogove…?
Seveda sem opazil. Prav zato se mi zdi tvoje pisanje o
realnosti nečesa, kar je nepojmljivo in nedoumljivo še toliko
bolj lažno. (Domišljijski svetovi in bogovi so skoraj po
pravilu vedno tudi nepojmljivi in nedoumljivi, ker če takšni
niso, potem niso več domišljijski)
>> Marko resnično je videti, da ti nikakor ne gre v
>> glavo, da obstaja nekaj česar z razumom ne moreš
>> zaobjeti, torej pojasniti in opisati, razložiti in definirati,
>> zmeriti z metrom in tehtnico…in je hkrati najbolj
>> resnično kot je le lahko.
V glavo? Si rekel v glavo? Mar ni glava nekaj, kar je mogoče
zmeriti z metrom in tehtnico? Težko si predstavljam, da bi se
nekaj, kar je najbolj resnično, moglo naseliti v nečem, kar je
manj resnično :)
>> Pravzaprav so vsi opisi le ponaredki resničnosti.
>> Opis nikoli ni dejstvo pa če je še tako lep,
>> natančen, pameten...
Saj zato pravim, da je bolje, če molčiš. Ker vsakič, ko odpreš
usta, nekaj opisuješ. Mar ni tudi »nedoumljivo in
nepojmljivo« samo opis nečesa?
>> Tvoj sijajni razum ti je v vsem tem hkrati
>> odlično orodje za razkrivanje silnih laži,
>> a je obenem edina ovira k razkritju
>> nečesa kar ga presega.
Čakam samo še na priznanje, da je »moj sijajni razum«
razkrinkal tudi tvojo »silno laž« ;)
>> Ko si v zvezi s temi rečmi pojasniš vse do zadnje
>> pikice, ne moreš biti noben vernik ali fanatik,
>> ne živiš v prevari ali samoprevari.
>> Le domov si prišel.
Lepše ne bi mogel definirati samoprevare, ki izhaja iz
emotivne potrebe po popolni varnosti.
>> Naj bo to za tebe še taka utopija in neresničnost, a to
dejstev ne bo spremenilo.
Mirko, si lahko še bolj patetičen? Mar res misliš, da lahko
takšno brbljanje o resnici in o dejstvih name napravi kakšen
vtis?! Pišeš skoraj tako, kot kakšen Stojči, Aries ali Merijen.
No, oni vsaj povedo in se potrudijo razložiti, kaj so po
njihovem prepričanju dejstva (Kristus, Bog, Dih, Sveti
Duh…). Ti pa samo praznorečiš...
Vseeno hvala za spoštovanje in lepe pozdrave.
Prodajanje nedoumljivih bučk
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 20. avgust 2012 @ 20:33 CEST
>> ampak jedro te misli je, žal zaradi
>> tebe samega, zunaj tvojega dometa.
Se strinjam. Bilo bi naduto, če bi v svoj domet tlačil
nekaj, za kar vem, da nikakor ne znam in celo ne morem
razložiti na način, ki ga smatram za ustreznega – to je
objektivnega. (V principu se veliko bolj kot v samem dometu
razlikujemo v tem, kako meriti domet. Reciva temu - nekoliko
poenostavljeno - verjamemo v različne metode.)
>> Spoštovan človek izostrenega racionalnega uma
>> bi znal stoječ na tako tankem ledu povedati
>> več o sebi, kot bi smel.
Človek izostrenega racionalnega uma se tankemu ledu
izogiba, če pa se po nesreči kdaj znajde na njem, si ne začne
domišljati, da zanj zakon gravitacije ne velja.
Lep večer,
Marko Č.
Prodajanje nedoumljivih bučk v dvoje.
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 20. avgust 2012 @ 21:14 CEST
>> Naj mi bo oproščeno kolega MC,
>> ampak jedro te misli je, žal zaradi
>> tebe samega, zunaj tvojega dometa.
Se strinjam. Bilo bi naduto, če bi v svoj domet tlačil
nekaj, za kar vem, da nikakor ne znam in celo ne morem
razložiti na način, ki ga smatram za ustreznega – to je
objektivnega.
Mirko:
Marko v zgornjem odgovoru si zelo lepo pojasnil bistvo moje misli tedna.
Tudi jaz torej ne morem stlačiti to o čemer govori misel v »svoj domet«, ali po moje, v opise in razlage.
Zavoljo tega ni jasno zakaj si v prejšnjem komentarju na vse načine zapisanemu oporekal.
Je tebi jasno?
Mirko
Misel tedna je tudi v bučkah...
Prispeval/a: panefin001 dne ponedeljek, 20. avgust 2012 @ 22:04 CEST
POVSEM se motim in ti imaš torej povsem prav. Dragi Mirko, to je trditev vredna najhujših religioznih fanatikov.
Mirko:
Marko zapisal sem, da se povsem motiš z ozirom na tvoj komentar, ki se je glasil:
»Če že vnaprej veš, da nečesa ne moreš pojasniti ali razložiti na noben način, potem ne vidim razloga, da bi se razumem človek s tem še ukvarjal. Razen morda za zabavo ali zaradi utehe, ki jo prinaša občutek, da ima vsako "sranje" nek višji smisel.
Marko odgovoril sem ti, da se motiš predvsem zato ker si vnaprej in a priori, etiketiral to česar ne zmoreš pojasniti ali razložiti, z besedico »sranje«, ali "višji smisel".
Ko si to naredil, si se omejil in se zato ne moreš premakniti iz mesta svojih starih prepričanj, mnenj…. Enako bi bilo v kolikor bi temu dal katerokoli označbo (npr. versko…). Moj in tvoj odnos do neopisljivega se zato popolnoma razlikujeta.
Misel tedna govori o pasteh prevajanja neopisljivega v opisljivo.
Namesto primarnega ali dejstev, postanejo važni opisi teh dejstev.
V nerazumevanju te resnice so skrita vsa silna dokazovanja katero božanstvo je pravo ali katera religija je boljša.
V tem so skriti vzroki verskih vojn in vsega trpljenja izhajajočega iz predstav o dejstvu. Ko zagledaš dejstvo takšno kot je samo po sebi, o njemu nimaš več nobenih predstav.
Popolnoma se zavedati tega o čemer govorim, pomeni biti zunaj polja misli, pomeni biti eno z dejstvi, pomeni osvoboditi se opisov in razlag, pomeni biti »doma«.
Marko celotno svoje življenje sem posvetil tem vprašanjem in v zvezi z njimi imel gore dvomov, raziskovanj, opuščanj takih in drugačnih cenenih napotkov, svetih knjig in avtoritet tradicije in vzorcev…
Sam sem prišel do golih dejstev tega, o čemer milijoni imajo le gore predstav.
Eni so od teh predstav zagrenjeni, drugi zopet vshičeni, tretji ravnodušni, a stanje o katerem govorim ni nič od tega.
Ko nekoga vodijo predstave je ta nerazsoden, nerealen, neresničen...
Nikakor ne želim na tebe narediti nobenega vtisa. Od tega nimam ničesar.
Komuniciram s teboj ker tudi ti komuniciraš z menoj in ker mi to predstavlja golo radost.
Navsezadnje si se sam oglasil v zvezi z mojo mislijo tedna.
Še enkrat te lepo pozdravljam.
Mirko
Omleta
Prispeval/a: MC dne ponedeljek, 20. avgust 2012 @ 22:12 CEST
»svoj domet«,
>> ali po moje, v opise in razlage.
In o čem govori tvoja misel? Kaj je tisto to? Očitno je tisto to
nekaj, kar ti ne more biti jasno, a ti je prav zato popolnoma
jasno. To je približno tako, kot če bi govoril o omleti, ki je
sestavljena iz nedoumljivih sestavin na osnovi skrivnostne
recepture in ob uporabi nedoločljivih metod, in ki je
nerazpoznavnega okusa, nedoločene oblike, nevidne barve, ki
niti ni omleta, pravzaprav niti hrana ni, saj ni mogoče
ugotoviti, če je namenjeno prehrani, ker je preveč
nedoumljivo in skrivnostno, predvsem pa biva izven časa in
prostora, če predpostavimo, da čas in prostor sploh
obstajata. Bi pa vsakemu, ki bi zanikal obstoj takšne
nedefinirane omlete, očital, da se popolnoma moti.
>> Zavoljo tega ni jasno zakaj si v prejšnjem komentarju
>> na vse načine zapisanemu oporekal.
>> Je tebi jasno?
Mar nisi na to vprašanje že odgovoril, ko si zapisal, da se
popolnoma motim. Jasno mi ni, ker se popolnoma motim!
Jasno?
p.s.:
Tako kot pravijo, da tistemu, ki nič nima, nič ne manjka, bi
veljalo tudi, da je tistemu, ki ne vidi jasno, vse jasno.
Novi dan z omleto ali sladoledom.
Prispeval/a: panefin001 dne sreda, 22. avgust 2012 @ 08:35 CEST
>> Tudi jaz torej ne morem stlačiti to o čemer govori misel v
»svoj domet«,
>> ali po moje, v opise in razlage.
In o čem govori tvoja misel? Kaj je tisto to? Očitno je tisto to
nekaj, kar ti ne more biti jasno, a ti je prav zato popolnoma
jasno.
Mirko:
Poglej Marko, ko si človek zastavi vprašanje: »Kaj je tisto to«?, se prav s tem vprašanjem ujame v past starega.
Namreč »tisto to«, je nekaj popolnoma novega in to novo je konstanta.
Razum zmeraj deluje v polju starega, znanega. Točno v tem pa je njegov problem.
Namreč novo še nima nobene etikete, nobenega opisa, nobene razlage, saj je novo.
Vsem nam je dobro znano kaj se sčasoma zgodi z enim odnosom v katerem sta v začetku dva bitja kot eno, polna razumevanja, ljubezni...
Sčasoma ta odnos postane navada, ujamemo se v klišeje in vzorce delovanja, obnašanja... Skratka vse postane ponavljajoče, torej staro in nezanimivo.
Da ne bo spet pomote. Ponavljanje nekega postopka izdelave avtomobila, računalnika..., je nekaj drugega.
Tukaj govorimo o živih odnosih.
Ko enkrat uvidiš golo dejstvo ( ko ga resnično uvidiš sam in ne zato ker je to nekdo tako rekel), da so vse razlage, vsa pojasnila, vsi vzorci del starega, potem ne zastaviš več takega vprašanja »kaj je tisto to«?
Ko torej spoznaš, da k "tistemu temu" ti ne moreš po nobeni poti, z nobenim načinom, potem se jih ne oklepaš več.
Potem je »tisto to« samo po sebi nekaj najbolj presenetljivega in čudovitega kar obstaja. Razodene se ti torej samo ne, da bi ti sploh imel kaj pri tem.
Pisal sem veliko o tem in jasno povedal, da se kaj takega dogaja najbrž prav vsem, čeprav le za hipec.
Naj strnem vse to še enkrat. Razum se zmeraj vpleta, postavlja nad "to", etiketira, prevaja "to" v svoj majhen svet misli in "tisto to" ni več "tisto to", temveč le gore stare šare, za katero je razum tako zeeeeloooo vezan.
Ko vse to uvidiš popolnoma jasno in brez ostanka dvoma, potem več o »tistem tem«, ne govoriš več na način kot sedaj govoriš ti.
Marko naj se izrazim jasno kot se le lahko.
V ta vprašanja se nisi poglabljal (vsaj ne dovolj).
Tvoj majhen razum prepoln starega, je edina ovira do stanja o katerem pišem.
Dokler ne boš do potankosti spoznal njegovo delovanje in mehanizme, dokler sam ne boš spoznal kaj je misel in iz česa je razum sestavljen, boš o teh rečeh imel le mnenja, zaključke, predstave, a so vsi po vrsti omejeni in povsem neustrezni za spoznanje "tistega tega" kar jih presega.
Vse to pa že pomeni direktno in brez posrednika spoznavati sebe takega kot v resnici si, in ne takega kot misliš, da si.
Zaradi zgoraj navedenih dejstev nimam nobene religije, nobenega svetnika ali boga, nobene razlage ali postopka, nobenega načina kako do "tistega tega" priti.
Vem, da ti je veliko bolj všeč ko je nekdo to ali ono (levi ali desni...) in, da ti moj odnos do enega ali drugega ni najbolj pri srcu.
Toda zavedam se vezanosti za "leve" ali "desne" in to je vse.
Tako je s tem novim.
Z vsem spoštovanjem ti želim miren in živ, novi dan.
Mirko
Verjamem, da verjameš, da je tisto, v kar verjameš, golo dejstvo
Prispeval/a: MC dne sreda, 22. avgust 2012 @ 23:12 CEST
po načinu izraza in argumentaciji pa ne zaostajaš veliko za
verskimi fanatiki, ki svojo vero utemeljujejo na subjektivnem
doživljaju oziroma občutju. Ker nimam niti najmanjšega
upanja, da mi boš mogel napisati kaj bolj jasnega (sam
praviš, da se izražaš jasno, kot se le da), je najina
komunikacija že vnaprej obsojena na enosmerno cesto.
Ampak naj bo, ko sva že začela. Odpeljiva se eden mimo
drugega do konca...
Praviš, da »ko vse to uvidiš popolnoma jasno in brez ostanka
dvoma, potem več o »tistem tem«, ne govoriš več na način
kot sedaj govoriš ti.« Pravilneje bi moral zapisati, da »ko vse
to uvidiš kot vidim jaz, potem več o »tistem tem«, ne govoriš
več na način kot sedaj govoriš ti.« Seveda ti popolnoma
verjamem, da so tvoje zaznave oziroma videnje »tistega«
resnične. Ampak enako verjamem, da so pristne zaznave in
videnja tistega, ki misli, da, da je Napoleon ali tistega, ki
misli, da se mu je prikazala Devica Marija.
p.s.:
Nekoliko nesmiselno pa se mi zdi, da toliko truda vlagaš v
prepričevanje drugih, da je tisto, v kar jih prepričuješ,
mogoče dojeti brez prepričevanja drugih. Nekoliko me
spominjaš na prodajalca, ki pravi: "Ne mislim vas
prepričevati, da so naši izdelki najboljši, saj morate to
spoznati sami. Želim vam povedati le, da so vsi izdelki, razen
naših, slabi, in ko boste enkrat sami spoznali, da je tako,
potem vas nihče ne bo prepričal drugače!"
Razlika med subjektivnim in objektivnim.
Prispeval/a: panefin001 dne četrtek, 23. avgust 2012 @ 09:55 CEST
Mirko, že spet si veliko napisal, vsebinsko nisi povedal nič, po načinu izraza in argumentaciji pa ne zaostajaš veliko za verskimi fanatiki, ki svojo vero utemeljujejo na subjektivnem doživljaju oziroma občutju.
Mirko:
V prejšnjem komentarju sem zapisal:
»Ko enkrat uvidiš golo dejstvo ( ko ga resnično uvidiš sam in ne zato ker je to nekdo tako rekel), da so vse razlage, vsa pojasnila, vsi vzorci del starega, potem ne zastaviš več takega vprašanja »kaj je tisto to?«
Marko videti je, da sva resnično preveč narazen v kolikor iz mojega pisanja ne uvidiš, da ne govorim o nobenem subjektivnem doživljanju, temveč o dejstvih.
Nenehno ponavljam kako nas subjekt (jaz) konstantno vara in prevaja v svoj majhen svet to kar ga presega in kako je on ta, ki popači dejstva ali stvarnost.
Torej govorim o nečem kar ni subjektivno in kar se pojavi ko subjekt popolnoma preneha s svojimi nenehnimi monologi.
Priznam, da me nezmožnost videnja razlike med subjektivnim in objektivnim s tvoje strani preseneča, saj si videti zelo objektiven človek.
P.S.
V kolikor ne vidiš prav dobro razlike med subjektivnim in objektivnim, poskusi en teden živeti z namišljeno hrano in vodo, z znanstvenimi in drugimi razlagami o tej hrani in vodi..., ali zgolj verjami - ne verjami v njo.
Seveda je logično, da te lahko nahrani le prava, stvarna hrana, ne pa gore predstav o njej.
Tako je tudi s "tistim tem", ki je najbolj resnična reč, ki obstaja.
Pojavi se, ko subjekt povsem preneha blebetati in se vrteti v začaranem krogu lastnih misli.
Žal po svetu hodijo premnogi (duhovni in tisti drugi), ki so sami sebe prepričali, da so predstave o dejstvu samo dejstvo.
Ko se malce zazrež v njihove oči in srce, vidiš vso bedo in nesrečo, ki je še zmeraj v njih.
Le prekrita je s samoprevaro.
Še najhuješe so tiste skupinske.
Srečno.
Mirko
absolutna brezsmiselnost
Prispeval/a: aries_1 dne petek, 24. avgust 2012 @ 19:13 CEST
To se razume (seveda, če ga prav razumem) ker je znan, da je težko razumnljiv;
Npr: V njegovi najbol znani teoriji:
"Gödel's incompleteness theorems"
--------------------------------------
Da nadljujem z mojo mislijo.
Sigurno, da ima v realnosti prav, saj jaz lahko trdim, da število nepoznanih "resnic vesolja" neskončno zato ne bo človek nikoli spoznal vsega.
To pa NIMA nikake veze z mislijo tedna,
da je najbol važno tisto kar NE vemo.
Kar logična brezsmiselnot, ker NIMAMO pojma kaj pisec misli. Ako on ve tega ne vem.
Zato o misli tedna absolutno Ni debate...če NE poveš kaj misliš, da ne veš. Je logicni nesmisel.
'''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
Če se že gre kaj naj bi bilo najbol važno je;
Ker o tem govorimo je po moje obstoj Boga ali z nekako drugo besedo obstoj "Inteligentne energije"
To je najbol važno ker istočasno vemo KAJ in o čem sprašujemo.
To je Teorija vse teorji o katero tudi znanost išče.
...To JE smiselno...ker se ve - pove "KAJ" se išče oz. ne vemo.
ps: pomankanje kaj npr. ne vemo,
napravi /misel tedna brezsmiselnost./
s spoštovanjem
aries
Pax...
Verjamem, da verjameš, da je tisto, v kar verjameš, golo dejstvo
Prispeval/a: sialinisi dne petek, 24. avgust 2012 @ 22:40 CEST
i) življenje ni izjema, je pravilo vezano na minljivost, katera se izraža skozi čas. V kolikor želimo življenje točneje opredeliti ima znotraj snovnosti lastnost stalnega gibanja. To gibanje ni opredeljeno le na kroženje, ampak tudi na njegov nastanek in razgradnjo. Omenjeno stalnost je moč pripisati nesebični želji porajanja Njega samega.
ii) Vse tako gibajoče niha znotraj gibala, ki s tem oplaja gibajoče. Ko je tu govora o pojasnjevanju, je govora o prepoznavanju tega gibala znotraj narave in njenega pastirja človeka ter njegove telesne povezave z gibalom=Kozmusom. Omenjeno stalnost je moč pripisati nesebični želji porajanja Njega samega.
iii) Omenjeno gibalo snovnosti giba znotraj nesnovnosti, katera oplaja slednje v vsej raznolikosti. Snovnosti ponuja mnoštvo izražanja, vezano le na nezapovedajočo željo prepoznavanja porajanj in srečanja Njega samega znotraj vsega.
Zgoraj zapisano ponuja mnoštvo prepoznavnosti, katere lahko ponujajo bolj ali manj oddaljene resnice. Skoraj nemogoče je trditi, katera od teh bolj ali manj oddaljenih resnic bo pripeljala človeka do njenega, torej Njegovega izrastka izza človekovega oklepa njegove elementarne snovnosti, vsekakor pa lahko zapišem, da samo človeku lastna, torej njegova.
Lep večer,
Grega P.
Iskanje je absolutna brezsmiselnost.
Prispeval/a: panefin001 dne petek, 24. avgust 2012 @ 22:46 CEST
Zakaj?
Ker ne vemo kaj iščemo.
V kolikor bi vedeli kaj točno iščemo, potem bi to že poznali kar pomeni, da smo to že našli.
V kolikor pa smo to že našli, zakaj bi to iskali?
Ko torej opustiš iskanje kot nekaj neplodnega, mogoče zagledaš to kar ti je od vekomaj tukaj pred nosom.
Ampak glej ga zlomka, kaj boš potem z vero in celotno doktrino, ki jo je zgradila religija?
Odpade sama po sebi kot nepotrebna, kar v resnici tudi je.
In kaj potem ostane od tebe, ki si za vse to vezan?
Srečno prijatelj.
Mirko
Iskanje je absolutna brezsmiselnost.
Prispeval/a: aries_1 dne petek, 24. avgust 2012 @ 23:55 CEST
...ker POPOLNOMA ne razumeš NIČ kar pišem....
s spštovanjem... žal, da konmetiram.....
a moram, da ne bodo bralci mislili,
..da VSI tu iščemo kar NE sploh ne vemo kaj je...DA iščemo.....???'
aries
tvoji brrat po Resnici.
PAX DEI
Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.
Prispeval/a: Fredi dne sobota, 25. avgust 2012 @ 00:29 CEST
Pozdravljen Mirko
Iskanje je cilj in cilj daje elan oziroma cilj človeka po domače poživi.
Iskat kar tak, za kar nimaš pojma kaj iščeš, je brezciljno iskanje oziroma sploh ni iskanje.
Verni ljudje kakor Aries so že locirali (našli) svoj cilj.
Le do cilja še morjo prit.
In kaj potem ostane od tebe, ki si za vse to vezan?
Bremeni le tebe "breme", ker zanj to ni breme.
Odvisno kdo je na kaj vezan.
Vernik ni vezan na iskanje, ker je našel kar je iskal, je ciljno vezan.
Morda še išče karkoli zakar misli, da spada k cilju.
Eni so se našli, drugi se iščejo.
Dejansko vsak človek najde karkoli išče.
Verjamem, da si tud našel kar si iskal, pa čeprav po iskanju, ki si ga zaključil.
Našel si kar si iskal (brez iskanja kao)(tak misliš).
Verniki vero v ljubezen.
Ti pa?
Ljubezen brez vere.
Verjameš v ljubezen, v sožitje med ljudmi, je tak?
http://www.youtube.com/watch?v=-gFUuqr4fYY&feature=related
Fajn bodi.
Kajti vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo.
Prispeval/a: aries_1 dne sobota, 25. avgust 2012 @ 01:19 CEST
>>Verni ljudje kakor Aries so že locirali (našli) svoj cilj.
Le do cilja še morjo prit.<<
.....................................
Hi fredi...
Moj primer je sama logika kaj naj bi bilo najvažnejše.
Kar je moj primer o /Bogu ali Inteligentni energji/ naj važnješe tudi logično.
Kar ne pomen "da sem veren" le mislim logično zato iščem resnico v /smislu/
Kar sem svobodno izbral, ker logično je logočno iskati smisel.
oz. probam razumeti, to kar BI MORALO biti navažnejše za vsakega, človeka....ker sega v večnost.
Sam S. Hawkigs trdi, da verjetno vesolje in človek nima smisla.
To je seveda gledano iz pogleda ateista.
Kar je logično, če ni Inteligence in znanost je mneja, da ni smisla v vsem tem skozi znanost.
Potem logično je vse brezmiselnost...To je mnenje znanosti.
Kar jaz bresmiselnosti ne sprejmem.
Ker kakor sem pod "inteligenco" pisal, da ima vsako
življenje določeno inteligenco, kar je logično,
da /NE more biti vzrok/ /vse inteligence NE-inteligenca/.
''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''.
kar ni samo NE-logika je brezsmiselna trditev ne samo paradoks.
dobro se mej, kolega.
aries
Pax.....Deorum...
Iskanje je absolutna brezsmiselnost.
Prispeval/a: aries_1 dne sobota, 25. avgust 2012 @ 07:38 CEST
>>Aries iskanje je brezsmiselno.
Zakaj?
Ker ne vemo kaj iščemo. <<
Upam oz. je popolnoma jasno, da govoriš SAMO o sebi.
Kar je lepo, da si spoznal samge sebe.
Naslednja poteza priznati, da vse kar misliš je brez karšne koli veze
z naravno realnostjo situacije realnosti.
'''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''''
V resnici si sam sebe absolutno točno opisal oz. vse tvoje pisanje in zlasti kar ni "naravno" je stanje tvojega razmišljanja in si, kakor sem rekel, sam sebe "absolutno točno" opisal. Nobede bi ne mogel bolje.
In lahko rečem, da se strinjam,
a SAMO KO govoriš samo o sebi.
ps: neumnost je z moje strani, da to očitno brzsmiselnot
debatiramo.
Naj omenim, ko me nisi razumel, ža leto ali tako nazaj ganjal idejo, biti srečen brez-vzroka ...brez-vzročna sreča.
Kam je to šlo. ha......
Kar pa nisi mogel razumeti kašne neumnosti iščeš, so bile besede, ki izhajajo iz quantne mehanike o brez-vzročnosti,
češ, da je nastalo vesolje brez vzroka.
To je bilo takrat popularno, a ti nisi razumel, zato mi je bilo smešno, da si iskal brez-vzročno srečo.
Sedaj sploh ne iščeš, kakor sam trdiš, da to je
brez-smiselno. Vse se godi brez-nič
Kako gre to oz. kaj je to oz. kaj sploh misliš ali kako sploh obstojaš....
...dovolj tega, ker je absolutna bresmisenost.
bodi brez-vzročno srečen v brez-smiselnosti.
Prosim brez zamire,
ni moja krivda ker moj razum tako razume.
aries
Pax.....???
Ko iskanje nadomesti gola pozornost.
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 26. avgust 2012 @ 08:08 CEST
Kar pa nisi mogel razumeti kašne neumnosti iščeš, so bile besede, ki izhajajo iz quantne mehanike o brez-vzročnosti, češ, da je nastalo vesolje brez vzroka.
Mirko:
Aries malce si zamešal vse skupaj, saj najbrž tukaj misliš na komentarje in članek Stojčija.
V kolikor pozorno bereš kar pišem, potem boš zlahka uvidel, da nikoli in nikjer nisem zapisal, da je vesolje »nastalo«.
Govorim ravno obratno, da začetka sploh ni in zato tudi konca ne.
Dosti smo o tem debatirali v članku o kuri in jajcu…, pa o petelinu…
Aries:
To je bilo takrat popularno, a ti nisi razumel, zato mi je bilo smešno, da si iskal brez-vzročno srečo.
Sedaj sploh ne iščeš, kakor sam trdiš, da to je brez-smiselno. Vse se godi brez-nič
Mirko:
V mojem članku: »Išči in našel boš« iz 24. 07. 2011, boš lahko sam videl od kdaj pišem kaj mi pomeni iskanje in kako je le to neplodno.
Torej tako vidim že dolgo in glede tega nisem ničesar spreminjal, od kar sem začel pisati na SP.
P.S.
Ko pa me že povezuješ z mislimi in članki drugih o vzročno-brez vzročni sreči, naj ti napišem kako to sam vidim.
Kadar »srečo« povzroči kakšen zunanji dražljaj ali vzrok, potem to ni prava sreča, temveč le trenutna oblika zadovoljstva.
Prava sreča nima vzroka, saj je sreča sama po sebi.
Je taka kot je, pa če zunaj grmi ali sije sonce, če te je zapustil partner ali če si bankrotiral…
V kolikor bi torej sreča bila odvisna od kogarkoli ali česarkoli, potem s prenehanjem tega od česar si odvisen,izgine tudi ta navidezna sreča.
Energija, ki se tako izrodi, nima ničesar skupnega s pravo srečo.
Lepo in mirno nedeljo vsem.
Mirko
Prosi jih veliko, išče jih veliko, trka jih veliko. Kdo od teh je dejansko našel?.
Prispeval/a: panefin001 dne nedelja, 26. avgust 2012 @ 08:49 CEST
Odvisno kaj iščeš, ker najdeš oziroma prejmeš kar iščeš.
Pozdravljen Mirko
Iskanje je cilj in cilj daje elan oziroma cilj človeka po domače poživi.
Iskat kar tak, za kar nimaš pojma kaj iščeš, je brezciljno iskanje oziroma sploh ni iskanje.
Verni ljudje kakor Aries so že locirali (našli) svoj cilj.
Le do cilja še morjo prit.
Mirko:
Lepo pozdravljen tud ti Fredi.
Kadar je cilj ločen od tega kar je, ga ni mogoče doseči.
Takega imaginarnega cilja za to ni dosegel še nihče in ga nikoli ne bo.
Gre namreč za lažni cilj.
Res je, da mnogi potrebujejo »upanje« in rešilno »biljko«, pa četudi je lažno.
Tako njihova prazna življenja dobijo nekakšen navidezni smisel, in lažje se prebijajo skozi njega.
Kadar pa torej cilj ni ločen od tega kar je, potem se začne popolnoma drugačen proces v človeku.
Naenkrat si soočen z dejstvi takimi kot so, pa če so lepa ali grda.
Ker teh dejstev ne nadomestiš z nekim imaginarnim ciljem tam nekje in nekoč, imaš več energije, da končno začneš doživljati to kar ti je tukaj pred nosom in je edino resnično.
Toda ljudi je strah takega pristopa, saj ne vejo kaj bodo odkrili o sebi, o partnerju…, svoji veri…, učitelju…
Lahko, da bodo spoznali kako je vse to lažno in nepotrebno, da bi človek dejansko zaživel s polnimi pljuči.
V strahu pred izgubo lažnega upanja in lastno notranjo bedo, večina raje še naprej sledi temu imaginarnemu cilju, tam daleč nekje…
Med tem jim čudež življenja tukaj in sedaj spolzi skozi prste.
Tak je ta svet in zato ni nobenih sprememb.
Isti stari vzorci so na sceni že vsa tisočletja.
P.S.
Fredi: »Verjameš v ljubezen, v sožitje med ljudmi, je tak?«
Mirko:
Sožitja in ljubezni med ljudmi ne more biti, dokler je vmes vera (osebna ali institucionalizirana). Ta razdružuje in ločuje ljudi po celem svetu.
Le poglej koliko verstev, koliko religij, koliko sekt in gurujev mrgoli po svetu in vsi so na nek način v konfliktu ter razdeljeni.
Kje je tukaj kakšna ljubezen?
Ko le opazuješ zunanje in notranje in temu pustiš prosto pot pa če je to karkoli (lepo ali grdo, slabo alidobro, nizko ali visoko...), se pred teboj in v tebi nenadoma in samo od sebe, odpre vse kar si kadarkoli pogrešal.
Naenkrat vidiš povsem jasno, da je celotno stvarstvo med seboj povezano v skladno harmonijo in vidiš, da pri tem ta povezovalna energija ne potrebuje nobene vere, nobene religije, nobenega guruja, nobenih napotokov in vaj...
Prav obratno je.
Življenje je vsega tega prosto.
Srečno.
Mirko
»Jaz sem pot, resnica in življenje.«
Prispeval/a: Fredi dne nedelja, 26. avgust 2012 @ 12:55 CEST
Pozdravljen Mirko
Kar je zame resnica je zate laž.
Brez razodetja v srcu sploh ni mogoče verjet, da obstaja stvarna resnica v življenju in laž.
Ni možno kar tak verjet kao sedaj pa bom verjel v dedeka mraza, ker sem se tak odločil.
Ljubi Bog ljubi je ljubezen & resnica & usmiljenje.
Kdor zares verjame v ljubezen, se ga je dejansko ljubi Bog usmilil in le zato verjame, ker se ga je resnica dotaknila na svojstven način.
Niormalno, da so tud videnja in še marsikaj.
Kdor verjame, da se je razodel Jezus Kristus, ve tud, da obstaja pot k cilju.
Cilj ni ločen od poti torej veselo na pot oziroma z upanjem v srcu.
Logika, da tota duhovnost tebi ni razumljiva.
Men pa je razumljivo zakaj tako misliš.
Z dejstvi realnosti smo vsi soočeni.
Je lepo in grdo oziroma je kak je, vse je usoda.
V življenju dokler pač živiš se lahko trudiš al pa lenariš.
Vse je po prosti izbiri srca.
Karakter človeka je srce.
Si kar si.
Kdor verjame tak al tak verjame.
Al rabim učitelja, da verjamem?
Zakaj le?
Ljubezen v srcu je zaživela in me vodi po poti usode.
Ljubezen je življenje.
Ni me strah življenja, prav nasprostno, pogumen sem, ker živim.
In nisem zadel življenja na tomboli.
Ljudi razdružuje vsebina srca.
Napuh, fanatizem, ... in drugo ter nasploh zlo v srcu.
Zlo v srcu mrzi in ubija ljudi.
Opazujem zunanje in notranje dogajanje v svetu in včasih pokomentiram tud take kot si ti.
"Življenje je vsega tega prosto."
Normalno, da je prosto in ljubezen je tud preprosta.
Le ljubiš sočloveka in se strinjaš z njim ter dogajanjem okrog sebe, je tak?
Makaki.
Torej kakor na začetku komentarja, zate je laž kar je zame resnica.
Lepše bi se slišalo, da drugače misliš, je tak?
Vidiš, kar si prebral, pomeni, da osebno mislim drugače kakor ti.
Me razumeš?
»In spoznali boste resnico in resnica vas bo osvobodila.«
http://www.youtube.com/watch?v=1TADyXC2K0g
Fajn bodi.