Inštitut za politike prostora tudi letos v sodelovanju z lokalnimi partnerji pripravlja urbane sprehode Jane's Walk, ki bodo potekali 5. in 6. maja 2012 v Celju, Idriji, Kopru, Kamniku, Piranu, Škofji Loki in Ljubljani. Inštitut za politike prostora vabi vse, ki cenijo prijaznost mest za pešačenje, da se jim pridružijo na enem od sprehodov.

Urbani sprehodi Jane’s Walk so približno uro in pol dolgi vodeni sprehodi po mestnih četrtih, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjajo učinek, ki ga imajo lahko pešci na urejanje mestnega prostora. Namenjeni so povezovanju prebivalcev v soseski, ustvarjajo priložnost za pogovor o težavah, ki jih prebivalci opažajo v svojem okolju, ter omogočajo oblikovanje pobud, kako soseske narediti prijetnejše za življenje.

Urbane sprehode organizirajo in vodijo prostovoljci, udeležba na njih je brezplačna. Glavna značilnost sprehoda Jane’s Walk je pogovor, ki ga spremlja. Vodja sprehoda vodi pogovor z izpostavljanjem urejenosti prostora z vidika pešačenja, pripovedovanjem zgodb o soseski, hkrati pa vključuje v pogovor zanimive goste, povezane s posameznimi kraji ob poti, ter spodbuja ostale udeležence, da delijo svoja mnenja in opažanja.

Udeleženci sprehodov imajo priložnost srečati manj poznane sosede, spoznati neznane podrobnosti o svoji neposredni okolici, ter se na kraju samem pogovoriti o svojih zamislih in predstavah o soseski. Organizatorji po sprehodu poskrbijo tudi za fotodokumentacijo sprehoda, poročilo o sprehodu in predvsem tudi za oblikovanje in posredovanje pobud in predlogov za ukrepanje, ki se oblikujejo med sprehodom.

Urbani sprehodi 2012
Organizatorju in lanskim partnerjem Društvu kulturna četrt Tabor, Zavodu Bunker, Kud Obrat in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje so se pri pripravi letošnjih urbanih sprehodov pridružili novi partnerji Zavod Trajekt, Skupina Štajn, Univerza za tretje življenjsko obdobje, DUKZ, METRO SR –  zavod za prostor Savinjske regije, Kud Zrakogled, KIŠ, Boreo in drugi. Urbani sprehodi bodo tako letos potekali 5. in 6. maja 2012 v številnih mestih po Sloveniji, in sicer v Celju, Idriji, Kamniku, Kopru, Piranu, Postojni, Škofji Loki in Ljubljani.

Celje: (O)živimo mesto, sobota, 5. maja 2012 ob 10h dopoldne. Zbirno mesto je pri Splavarju ob Savinji. Sprehod organizira METRO SR, zavod za prostor Savinjske regije, vodila pa ga bosta Mojca Furman Oman ter Jaka Sedovnik.

Idrija: Urbani sprehod po idrijskih manj znanih ulicah, sobota, 5. maja 2012 ob 10h dopoldne. Zbirno mesto je pred Čipkarsko šolo, Prelovčeva 2. Sprehod organizira Klub Idrijskih Študentov, vodila pa ga bosta Matevž Straus in Drejc Kokošar.

Kamnik: Degradirana območja ob reki Kamniški Bistrici, sobota, 5. maja 2012 ob 10h dopoldne. Zbirno mesto je pred Hišo arhitekture Kamnik, Šutna 24. Sprehod organizira Skupina Štajn, vodil pa ga bo Sinan Mihelčič.

Koper – Olmo: Pozabljene mikrososeske, nedelja, 6. maja 2012 ob 11h dopoldne. Zbirno mesto je pri Mercatorju Koper, ob cesti proti Puli. Sprehod je organiziran v sodelovanju s KUD AAC Zrakogled, vodila pa ga bosta Martina Tomšič in Anže Zadel.

Ljubljana – Murgle: Stanovanjsko naselje za pešce, sobota, 5. maja 2012 ob 11h dopoldne. Zbirno mesto je pred Gasilskim domom Trnovo, Cesta v Mestni Log 31. Sprehod organizira Zavod Trajekt, vodila pa ga bosta Anja Planišček in Aleksander Vujovič.

Ljubljana – Tobačna: Območja za začasno rabo, nedelja, 6. maja 2012 ob 17h popoldne. Zbirno mesto je pred Kulturnim centrom Tobačna 001. Sprehod je organiziran v sodelovanju Kud Obrat in Inštituta za politike prostora, vodila pa ga bosta Urša Jurman in Marko Peterlin.

Ljubljana – Poljane: Hodljivost za vse generacije, sobota, 5. maja 2012 ob 17h popoldne. Zbirno mesto je pred Gimnazijo Poljane. Sprehod je organiziran v sodelovanju Univerze za tretje življenjsko obdobje in Inštituta za politike prostora, vodil pa ga bo Tadej Žaucer.

Ljubljana – Moste: Prepreke in mejna območja,  sobota, 5. maja 2012 ob 14h popoldne. Zbirno mesto je ploščad pred Kulturnim centrom Španski borci. Sprehod organizira DUKZ – Društvo za ustanavljanje kreativnih zadrug, vodili pa ga bosta Petra Očkerl in Juca Bonaca.

Ljubljana – Fužine: Merilo in prehodnost prostora, nedelja, 6. maja 2012 ob 11h dopoldne. Zbirno mesto je pred Muzejem za arhitekturo in oblikovanje, Grad Fužine. Sprehod je organiziran v sodelovanju Muzeja za arhitekturo in oblikovanje in Inštituta za politike prostora, vodil pa ga bo Tadej Žaucer.

Ljubljana – Kino Šiška: Hodljivost in kreativnost, nedelja, 6. maja 2012 ob 14h popoldne. Zbirno mesto je pred Centrom urbane kulture Kino Šiška. Sprehod organizira Inštitut za politike prostora, vodila pa ga bosta Aidan Cerar in Marko Peterlin.

Piran: Nočna hoja po neosvetljenem mestnem jedru, sobota, 5. maja 2012 ob 20h zvečer. Zbirno mesto je Tartinijev trg, pred spomenikom Tartinija. Sprehod organizira in vodi Romana Kačič.

Škofja Loka: Hodljivost srednjeveškega mestnega jedra, sobota, 5. maja 2012 ob 11h dopoldne. Zbirno mesto je na trgu pred Upravno enoto nasproti Mihola. Sprehod organizira in vodi Darja Matjašec.

Posamezni sprehodi so podrobneje opisani na spletni strani Urbani sprehodi Jane’s Walk.

Urbani sprehodi 2011

Inštitut za politike prostora je lani v okviru projekta »Mreža za prostor« v sodelovanju z lokalnimi partnerji Društvom kulturna četrt Tabor, Društvom za urbano okolje – Odborom za lepšo Staro Šiško, skupino Paz!Park, Društvom Prostorož, Zavodom Bunker, Kud Obrat in Muzejem za arhitekturo in oblikovanje prvič pripravil Urbane sprehode Jane’s Walk v Ljubljani. Pri organizaciji sta jih podprla tudi Focus, društvo za sonaraven razvoj, ter CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp.

V soboto, 7. maja in v nedeljo, 8. maja 2011 so v Ljubljani potekali štirje sprehodi Jane’s Walk, in sicer po Taboru, Spodnji Šiški, Zgornji Šiški in Fužinah. Na posameznih sprehodih je bilo od deset do skoraj petdeset udeležencev, ki so se sprehajali od uro in pol do dve uri in pol.

Sprehode po Ljubljani so vodili: sociolog dr. Drago Kos s Fakultete za družbene vede, arhitekt in urbanist Tadej Žaucer, IPoP, sociologinja Petra Očkerl, krajinska arhitektka Urška Kranjc, Pazi!park, arhitekt Marko Peterlin, IPoP, in krajinska arhitektka mag. Maja Simoneti, IPoP. Strokovno so izvedbo sprehodov dodatno podprle: Urška Kranjc z izrisom zemljevidov in pripravo letakov, Petra Očkerl in Marjeta Benčina iz društva Focus s pripravo zapisov po sprehodih.

Udeleženci sprehodov so se lahko na sprehodih v živo na lastne oči prepričali, kako dragoceno je gojiti hodljivost prostora, skrbeti za varne, vzdrževane in zanimive ureditve in programe ter skozi oblikovanje pobud za spremembe in neposredno udeležbo pri urejanj prostora gojiti pripadnost svojemu bivalnemu okolju. Udeleženci sprehodov so s tem dobili možnost ločiti dobre od slabih ureditev in oblikovati pobude za spremembe.

Pobude zabeležene na lanskih sprehodih

Zgornja Šiška; postaja 3, Pod hribom
"Cesta Pod Hribom v prometnih konicah avtomobilistom služi kot bližnjica v smeri proti središču mesta. Običajno vozijo prehitro in zaradi ležečih policajev in neurejenega roba cestišča pogosto zapeljejo prav na bankino. S tem je močno ogrožena varnost pešcev in kolesarjev, ki jih je na ulici veliko, saj povezava predstavlja glavni peš dostop na Šišenski hrib in Rožnik. Ker je cesta prometno pomembna le za lokalne stanovalce se zdi zaprtje ceste za ves tranzitni promet smotrn korak."

Tabor; postaja 3, Znamenite stopnice in novi mestni vrtovi
"Ko po nekaj deset metrih zavijemo na desno proti Kotnikovi ulici, naletimo na znamenite 'zajedavske' stopnice, ki odščipnejo skoraj polovico že sicer ne preveč širokega, pločnika. Stopnice so potrebne zaradi višinske razlike med nivojem pločnika in vhodom v pritlični lokal v vogalu stavbe. Pogled na stopnice s severne strani zapirajo zabojniki za smeti, poleg njih je domnevno prehod za 'vozičkarje'. Ker pa klančina ni utrjena, je tudi tu nastala visoka stopnica, ki povzroča težave celo pešcem in kolesarjem, povsem pa onemogoča prehod z invalidskim vozičkom."

Zgornja Šiška; postaja 6, Bloki ob Šišenski in Celovški
"Med bloki ob Celovški in Šišenski so zelenice ob blokih zanemarjene in do prebivalcev neprijazne. Odstranjenih je veliko klopi in igral, ki so bistvo ooživljanja zelenih površin in hkrati zbirna točka prebivalcev različnih generacij. Urbano opremo, kot so klopi in igrala, navadno umikajo zaradi bojazni pred večernim zadrževanje mladih, kar je nesmiselno. Primeri dobrih praks kažejo, da je treba mladostnike obravnavati kot enakovrednega sogovornika, s čimer je vandalizem veliko lažje preprečiti. Če se ta vseeno pojavlja, je treba poškodovano opremo obnavljati, ne pa jo prepustiti propadanju. Podobno nesmiselno je zaklepanje otroških igrišč po zaprtju vrtcev. Ti so lahko odlično zbirališče in prostor za druženje mladih družin. Udeleženci so dobili možnost ločiti dobre od slabih rešitev in oblikovati pobude za spremembe."

Fužine; postaja 4, Brodarjev trg
"Pri Mercatorju na Brodarjevem trgu je glavna peš povezava v zahodnem delu soseske hkrati tudi interventna pot, ki se v zadnjem času nelegalno uporablja za dostop avtomobilov in parkiranje ob tej poti na Brodarjevem trgu. Da je prehod nevaren, dokazujejo številne prometne nesreče, ki so se tu zgodile ob stiku pešcev, še zlasti otrok, z vozili.«

Spodnja Šiška; postaja 1, Stara železniška postaja
»Pot ob železniških tirih je najpogosteje uporabljena kot bližnjica, po kateri lokalni uporabniki hitro pridejo iz Spodnje Šiške do Bežigrada; pešcem prilagojen prehod na tem območju bi bil zelo dobrodošel.«

Jane’s Walk: Urbani sprehodi za privlačnejša mesta
Urbani sprehodi Jane’s Walk so približno uro in pol dolgi vodeni sprehodi po mestnih četrtih, ki ozaveščajo o pomenu pešačenja po vsakdanjih opravkih in poudarjajo učinek, ki ga imajo lahko pešci na urejanje mestnega prostora. Namenjeni so povezovanju prebivalcev s sosedi in sosesko in spodbujanju pripadnosti območju bivanja. Obenem sprehodi odpirajo priložnost za pogovor o težavah, s katerimi se stanovalci dnevno soočajo, ter omogočajo oblikovanje pobud, kako soseske narediti privlačnejše in prijetnejše za življenje.

V zadnjih desetletjih se je po vsem svetu razširilo zavedanje, da mesta z živahnim vsakdanjim utripom, s pestro ponudbo programov v objektih in s takšnimi ureditvami javnega prostora, ki prebivalce spodbujajo, da po vsakdanjih opravkih hodijo peš, svojim prebivalcem omogočajo višjo kakovost življenja. Dobra hodljivost mest, kot poimenujemo prijaznost mestnega okolja za pešačenje, zelo pomembno prispeva k psihofizičnemu zdravju in varnosti prebivalcev ter mestnega okolja. Obenem pešačenju prilagojena organiziranost mesta spodbuja tudi razvoj lokalnega gospodarstva, kot so lokalne trgovine, storitvene dejavnosti ali kreativne industrije. Hodljivost mesta omogoča razvoj intenzivnih in raznolikih družbenih vezi ter tako bogati vsakdanje življenje prebivalcev in krepi socialni kapital, ki predstavlja ključni vir razvojne moči lokalnih skupnosti.

Pobuda Jane’s Walk
»Jane’s Walk« je kanadska neprofitna organizacija, ki organizira urbane sprehode z namenom obeležiti dragocena sporočila dediščine Jane Jacobs in popularizirati živost mest, ki se poraja preko povezanosti prebivalcev z bivalnim okoljem, sosedi in obiskovalci.

Urbani sprehodi »Jane’s Walk« potekajo vsak prvi konec tedna v maju in promovirajo urejanje mest po meri pešcev. Mesta, ki prebivalce spodbujajo, da po vsakdanjih opravkih hodijo peš, omogočajo višjo kakovost življenja, boljše zdravstveno stanje prebivalstva, več varnosti, boljšo družbeno povezanost in tudi boljše možnosti za razvoj lokalnih storitev. Namen sprehodov Jane’s Walk je ponovno odkriti skrite razsežnosti naših mest z očmi pešca in radovednega opazovalca. Odkriti kaj je tisto, kar morajo vsebovati pešcu prijazne ureditve in kaj dela naše ulice in trge varne za prebivalce in obiskovalce, obenem pa povezovati ljudi v prizadevanjih za vsakodnevnemu življenju prijazne mestne četrti.

Ideja za urbane sprehode prihaja iz Toronta, kjer so bili prvi tovrstni sprehodi organizirani leta 2007, leto po smrti Jane Jacobs. Od 2009 naprej sprehode gosti tudi vedno več mest izven Kanade. Leta 2011 je bilo organiziranih že 511 sprehodov po 75 mestih v petnajstih državah, med njimi so bili prvič tudi štirje sprehodi v Ljubljani.

Jane Jacobs
Jane Jacobs (1917-2006) je večino svojih pronicljivih kritik uličnega življenja, odtujenega urbanističnega načrtovanja in arhitekture objavila v časopisih ter arhitekturnih revijah v New Yorku. Besedila, v katerih je črtila strokovno aroganco urbanistov in arhitektov ter jim kritično oporekala razumevanje človekovega merila in vsakdanjih potreb, je povzela v knjigi Umiranje in življenje velikih ameriških mest (The Death and Life Death of Great American Cities, 1961), s katero je pred petdeset leti postavila temelje sodobnemu razumevanju mest in verjetno napisala eno najbolj vplivnih knjig v zgodovini urbanističnega planiranja. Knjiga povzema njena razmišljanja in napade na takrat prevladujočo plansko teorijo in miselnost, da arhitekt najbolje ve, kaj je dobro za ljudi in da je z racionalističnim planiranjem »od zgoraj navzdol« možno prilagoditi ravnanje ljudi predstavam o dobrem in racionalno urejenem mestu.

Poleg pronicljivosti je zanjo značilen splošno razumljiv način analiziranja uličnega življenja in odtujenega urbanističnega načrtovanja. Jacobs je opozarjala na vrednost prepletanja funkcij, slavila je značilno mestno raznovrstnost posameznih mestnih predelov in njeno notranjo ter vsestransko razvojno moč ter zavračala visoke gostote novo načrtovanih območij, ki so iz prenovljenih ulic izbrisale vsakdanje življenje. S tem, ko je razkrivala dragocenost živahnega življenjskega utripa, je uničujoče kritizirala urbano prenovo ameriških mest, ki je slume spreminjala v nove monofunkcionalne soseske. Bila pa je tudi aktivistka in udeleženka državljanskih gibanj, ki jim pripisujejo zasluge za to, da so nekateri projekti prenove v velikih mestih propadli.

Jane Jacobs je v nasprotju s številnimi raziskovalci urbanega življenja, ki so v mestu odkrivali anonimnost, odtujenost in izkoreninjenost, razkrila bogato in raznovrstno življenje na ulici, v parkih in mestnih kotičkih, resda različno od življenja v tradicionalni »ujeti« skupnosti, zato pa nič manj privlačno in odgovorno do sosedov in someščanov. Dediščino Jane Jacobs je treba spoštovati in jo negovati. Odkrila je pešca in pločnik v mestu, odkrila je, da je njegov pogled na mesto drugačen, kot tisti iz avtomobila, da lahko primerno oblikovano mesto ponudi vrsto družabnostnih funkcij in mesto ni samo funkcionalni pripomoček za življenje.

Priročnik za organizacijo urbanih sprehodov
Inštitut za politike prostora je na podlagi lanskih izkušenj z organizacijo urbanih sprehodov pripravil priročnik za organizacijo, ki bo lokalnim partnerjem v pomoč pri pripravi in izvedbi letošnjih sprehodov.

V publikaciji so zbrana besedila o Jane Jacobs in o pomenu pešačenja, poročila s petih lanskih sprehodov ter nasveti in orodja za organizacijo urbanih sprehodov Jane’s Walk. V priročniku je še katalog hodljivosti, povzet po spletni strani organizacije Jane’s Walk in prilagojen našim razmeram, ki bo prispeval k splošnemu zavedanju o pomenu hodljivosti v mestih.

Publikacija je rezultat skupne aktivnosti Inštituta za politike prostora in partnerjev, ki so leta 2011 sodelovali pri organizaciji sprehodov Jane’s Walk v Ljubljani. Sprehodi so potekali v okviru projekta »Mreža za prostor«.

Poleg omejene naklade tiskane publikacije je priročnik na voljo tudi v elektronski različici.

Priročnik je izšel v okviru projekta »Mreža za prostor«, ki ga delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.

Dodatne informacije:
Inštitut za politike prostora, Tržaška 2, 1000 Ljubljana
Telefon: 0590 63 683, Marko Peterlin
E-pošta: ipop@ipop.si

Projekt »Mreža za prostor« delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija, Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete Institucionalna in administrativna usposobljenost, prednostne usmeritve Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.