Pod ledeno ploskvijo na Grenlandiji je vse leto shranjena tekoča voda, kar so znanstveniki ugotovili s pomočjo podzemne plasti prepustnih kamnin. Voda je shranjena v prostoru zraka med različnimi delci ledu; vodonosnik, ki je sicer velik kot Irska, pa bi lahko pripomogel k razlagam dviga gladin morja. Raziskavo so objavili v zborniku Natur Geoscience.

Topljenje ledu na Grenlandiji je bil v zadnjih letih eden ključnih dejavnikov pri dvigu morske gladine. Medvladni forum o podnebnih spremembah (IPCC) je v najnovejšem poročilu objavil, da se je med letoma 1992 in 2001 vsako leto stalilo 34 milijard ton ledu, število pa se je med letoma 2002 in 2011 povzpelo celo na 215 milijard ton stopljenega ledu letno.

Voda shranjena v zračnih žepnih med delci ledu

Strokovnjaki kljub številnim raziskavam še vedno nimajo odgovorov na številna vprašanja glede smeri in hitrosti, kakor tudi cilja staljenega ledu. Najnovejša raziskava je sedaj pokazala, da je velika količina tekočine delno shranjena v zgoščenem snegu. Znanstveniki so spomladi leta 2011 zvrtali luknje v to plast, presenečeni pa so bili, ko je iz luknje pritekla voda, pa čeprav so bile temperature 15 stopinj Celzija pod ničlo.

»To nas je presenetilo,« je za BBC povedal Rick Foster, profesor z univerze v Utahu. »Voda ni shranjena v zračnih žepkih med delci podzemnih kamnin, ampak v zračnih žepnih med delci ledu, podobno kot pri ledeni sladoledni lučki,« je nazorno prikazal.

Voda ne zmrzne zaradi velike količine snega, ki poleti pade na površino ledene ploskve, vodo pa izolira pred nizkimi temperaturami in ji omogoča tekoče stanje skozi vse leto.

Vodonosnik (ki pokriva območje, veliko okoli 70.000 kvadratnih kilometrov) naj bi po ocenah znanstvenikov držal okoli 140 milijard ton vode, kar nanese za okoli 0,4 milimetra dviga morske gladine – kar predstavlja okoli polovico vse vode, ki jo Grenlandija letno spusti v ocean.

A znanstveniki še vedno ne poznajo odgovora na ključno vprašanje – kam gre voda iz tega »rezervoarja«? »Vse je odvisno od tega, ali obstaja povezava s sistemom, ki vodi do morja, ali pa tega ni in vse skupaj deluje kot vir za shranjevanje. Odgovora ne poznamo, je pa to veliko odkritje, saj pred tem tega sistema nismo poznali. Sedaj ga moramo raziskati in morda nam bo uspelo bolje predvideti dvig gladine morja,« je zaključil Foster.

Vir: www.dnevnik.si